Občasno zaposlovanje študentov je bilo, je in bo zagotovo tudi v prihodnje pomembno tako za ponudnike takšnih del kot tudi za mlade, ki zaradi različnih razlogov posegajo po njem.
Delodajalci za študente razpisujejo tista prosta delovna mesta, ki jih morajo zaradi nemotenega poteka delovnih procesov v podjetjih zapolniti za krajši čas ali v zelo kratkem času – bodisi da s tem nadomeščajo začasno odsotne redno zaposlene delavce ali pa zaradi občasnih novonastalih potreb v podjetju.
Študentje in med poletnimi počitnicami tudi dijaki želijo z občasnim delom s čim bolje plačanim delom in v čim krajšem času zaslužiti kar največ. Govorimo seveda o mladih, ki si občasno delo poiščejo zgolj med počitnicami.
Povsem drugačni pa so seveda vzroki tistih študentov, ki z občasnim delom preko celega šolskega leta izboljšujejo svoj gmotni položaj, da sploh lahko študirajo in se na ta način preživljajo. Po podatkih mednarodne raziskave med študentsko populacijo Eurostudent, opravljeno leta 2005, v času študija plačano delo opravlja 66 odstotkov slovenskih študentov. Mesečni zaslužek študentov, ki delajo, znaša v povprečju 467 evrov in predstavlja skoraj tri četrtine njihovih mesečnih dohodkov. Ta delež je še značilno višji pri moških (484 evrov), kar presega tri četrtine vseh mesečnih dohodkov in je skoraj 83 evrov višji kot pri študentkah. Po evropski raziskavi opravijo slovenski študentje tedensko v povprečju 16 delovnih ur priložnostnih del, bruci, denimo, 7 ur na teden.
Do dela s sorodstvom
Pa je v poletnih mesecih težje ali lažje najti zaposlitev v Ljubljani? Vprašanje smo naslovili na kar nekaj (v množici) študentskih servisov, a do oddaje prispevka v tisk nismo dočakali odgovora obeh po številu članov največjih – ljubljanskega in mariborskega. Očitno so presodili, da je za njih notranja komunikacija s člani dovolj in da javnosti s tem ne gre »obremenjevati«.
Servisi, ki so nam odgovorili, so navedli, da je prostih delovnih mest kar nekaj, je pa ponudba, kar se pestrosti tiče, bolj okrnjena kot med letom. Združno ugotavljajo, da mnoga podjetja pri »počitniškem« začasnem zaposlovanju dajejo prednost otrokom svojih zaposlenih in njihovih družinskih članov, servisi v ta odnos vstopajo zgolj kot posredniki napotnic mladim. Vendar, kot so nam zapisali, se še vedno za vsakogar najde kakšno zanimivo delo.
Skopo plačilo
Veliko prostih del je predvsem na področju administrativnega in tajniškega dela, kratkotrajnih priložnostnih del (kuvertiranje, pakiranje, promocije, selitve, lažja fizična dela …), pomožnih del v skladišču in proizvodnji ter del za šankom in v strežbi, ugotavljajo v Študentskem servisu Manpower. Veliko povpraševanja je tudi po programerjih in študentih z računalniškim znanjem.
Plačila, kot so navedli, so odvisna od zahtevnosti in trajanja določenega dela. Kratkotrajna dela so ponavadi bolje plačana, ker podjetja študente/dijake nujno potrebujejo v kratkem roku, bolje plačana pa so seveda tudi zahtevnejša in strokovna dela. V povprečju se plačila gibljejo nekje od 2,90 evrov na uro za lažja dela do 5,00 evrov na uro za strokovna in težja fizična dela. V Študentskem servisu Manpower so imeli konec minulega tedna na področju Ljubljane prostih preko 530 delovnih mest.
Študentom in dijakom takoj izplačujejo zaslužke, slednji lahko nakazila preverjajo tudi na spletnem e-servisu. Najbolj pomembno je, da člane spremljajo tudi po izteku njihovega šolanja in jim nudijo pomoč pri iskanju njihove prve redne zaposlitve.
Člani tega servisa imajo poleg pestre izbire prostih delovnih mest možnost brezplačnega preverjanja stopnje znanja tujih jezikov, brezplačnega opravljanja tečaja varstva pri delu, ugodnejše zdravniške preglede. S članstvom v Manpower klubu so deležni popustov in ugodnosti širom celotne Slovenije (šport, sprostitev, izobraževanje, zabava …).
Del je več, a ne na trgu
Poletje glede raznovrstnosti del ne odstopa od drugih obdobij leta, so nam zagotovili v Študentskem servisu Atama. Kot vedno delodajalci največ povprašujejo po študentih, ki bi opravljali dela v strežbi, razna pomožna dela, na primer v proizvodnji in v skladiščih ter pri selitvah. Je pa res, da je poletje bolj zahtevno glede iskanja ustreznega dela kot preostanek leta, saj veliko podjetij zaposli študente in dijake svojih zaposlenih. Kot so navedli v študentskem servisu, to ne pomeni, da je del manj, mogoče ravno nasprotno. To pomeni, da delo večinoma dobijo notranji v podjetju.
Poleti so študentje in dijaki zato tudi manj izbirčni pri iskanju del. Urne postavke se običajno gibljejo od 2,80 do okoli 5 evrov na uro, občasno pa iščejo študente tudi za dela, ki so še bolje plačana. Poleg tega članom po koncu šolanja ali študija nudijo možnost svetovanja za zaposlitev.
Po posredovanih podatkih Študentskega servisa Napotnica študentje najbolj povprašujejo po administrativnih delih, lažjih fizičnih delih, kot sta pakiranje in kuvertiranje, ter promocijah in degustacijah. Plačila se gibljejo nekje med 2,92 in 4,20 evra na uro, kar je odvisno od narave in zahtevnosti dela. Trenutno imajo na voljo 183 prostih del.
Člane hitro in tekoče obveščajo tudi o vseh na novo objavljenih prostih delovnih mestih in tudi o vseh novostih na področju študentske zakonodaje. Kot pravijo, se trudijo biti najprijaznejši študentski servis. www.dobrojutro.net
Občasno zaposlovanje študentov je bilo, je in bo zagotovo tudi v prihodnje pomembno tako za ponudnike takšnih del kot tudi za mlade, ki zaradi različnih razlogov posegajo po njem.
