Piše: Anka Tavčar Prelog www.viva.si

Če se lahko naučimo igrati tenis in še marsikaj drugega, se lahko naučimo tudi obvladovanja čustev. Za to so na voljo različne tehnike za krepitev samospoštovanja in samozavesti, ki jih ponekod poučujejo na posebnih tečajih, marsikatere pa se je mogoče naučiti tudi samostojno.

Pravzaprav gre za filozofijo osebne rasti, ki jo je pred desetletjem udejanjil Anthony Robbins, priznani ameriški in mednarodni mojster za poklicno oblikovanje; iz njegove šole so izšle številne znane in manj znane osebnosti.

Pomembna so pozitivna čustva
Človekovo splošno dobro počutje ni odvisno zgolj od telesa, temveč tudi od duševnega stanja, zanemariti pa ne moremo niti čustev. Slednja nas nenehno obhajajo, vendar jih nismo vajeni izražati. Če nekoga zvečer vprašamo, kakšna čustva je doživljal čez dan, se bo po vsej verjetnosti spomnil samo negativnih, kot so jeza, žalost in strah, pozitivnih pa še omenil ne bo, saj so jih negativna nekako izničila.

Kaj je pravzaprav namen tako imenovanega čustvenega fitnesa? V prvi vrsti se je treba naučiti obvladovati čustva in jih podrejati lastni volji. V ta namen so na voljo nekatere vaje, s katerimi se naučimo čimbolj izkoriščati potenciale lastnih možganov in okrepiti značaj. Tako se je mogoče naučiti soočanja z najrazličnejšimi situacijami, tudi stresnimi, ne da bi zgolj sprejemali njihove posledice.

Ali povedano z drugimi besedami, če že ne moremo spreminjati resničnosti, se jo lahko naučimo vsaj drugače sprejemati. Tako bomo na svoje počutje vplivali sami, ne pa zunanji dogodki in drugi ljudje. Da bi lahko spremenili svoje duševno stanje, se moramo naučiti "čustvene prožnosti". To pomeni, da ne smemo dovoliti, da neprijetna čustva prevladajo nad prijetnimi. Čustveni fitnes ni zgolj filozofija in teorija, ampak ga je mogoče izvajati tudi v praksi. Za to obstajajo posebne vaje, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, s katerimi se človek nauči vplivati na svoja čustva.

Moč besede
Ena od tehnik za izboljšanje samospoštovanja se učeno imenuje nevrolingvistično programiranje. To pomeni, da je vsaka misel, vsako duševno stanje in dejanje odvisno od tega, s kakšnimi besedami je izrečeno.

Skupek našega vedenja se oblikuje prek navad, ki se nato zakoreninijo ter postanejo samodejne in podzavestne. Tudi besede, ki jih izrečemo, lahko izzovejo čustva, ta pa potem določena dejanja. Če jezik "strateško reprogramiramo", potemtakem lahko pozitivno vplivamo tudi na svoje vedenje.
Tehnika nevrolingvističnega programiranja, kot jo izvajajo na tečajih, je resda precej zapletena, vendar se jo lahko v preprostejši obliki naučimo tudi sami. Naj navedemo primer: če si pred vsakim težkim preizkusom nenehno ponavljate, da ste nesposobni, boste verjetno na izpit prišli povsem nemotivirani. Če pa si boste dopovedovali, da ste študirali in da ste potemtakem dobro pripravljeni, boste na izpitu verjetno dali vse od sebe - in uspeli. Nekaj, na kar sploh ne pomislite, a neverjetno učinkuje, je tudi to, da si spodbudo izrečete na glas.

Glavo pokonci in nasmeh
Na lastna čustva je mogoče vplivati še z eno tehniko - s telesno držo. Drža veliko bolj vpliva na duševno počutje, kot bi si mislili. Če se nasmehnete (storite to zdaj, čeprav vam ni smeha!), se tako rekoč ne morete počutiti na tleh. Če boste na zabavi strmeli v tla, se vam skoraj zagotovo ne bo nihče približal, vas ogovoril in zaprosil za ples. S sklonjeno glavo in povešenimi rameni boste veliko težje okušali pozitivna čustva kot sicer.

Na tečajih čustvenega fitnesa izvajajo različne telesne vaje, s katerimi se je mogoče naučiti jasno razlikovati med pozitivno in negativno naravnano držo. Gre predvsem za psihofizične tehnike, ki pripomorejo k sproščanju napetosti. Tehnike so lahko zelo učinkovite, kadar želimo doseči določen cilj, na primer narediti vtis na pogovoru za službo ali med govorom pred javnostjo. Osnovni napotek je zagotovo ta, da je treba zreti v svet z dvignjeno glavo in pokončnimi rameni; to nedvomno pozitivno vpliva na samozavest, ki jo človek s tem izraža.

Spomnite se najboljših trenutkov
Na koncu pa še vaja, ki uči, da si je treba priklicati v spomin najlepše trenutke svojega življenja, tiste, ko ste se počutili najmočnejše in najbolj samozavestne. Zakaj? Ker v kritičnih trenutkih lahko ponudijo neverjetno psihološko oporo!

Gre pravzaprav za to, da povežete neko okoliščino, dogodek, ko ste se imenitno odrezali (ko so vam, denimo, starši ob koncu šolskega leta za odličen uspeh kupili novo kolo, ko ste na fakulteti opravili izpit z desetico), z izrednim psihološkim učinkom, ki ga je to imelo na vas. Poizkusite se spomniti, kako ponosni, srečni in polni energije ste bili takrat. Globoko vdihnite, dvignite ramena in se nasmehnite; ugotovili boste, da vas še zdaj obhaja enak občutek kot tedaj. Vaša čustva so ostala nespremenjena. To si večkrat ponovite naglas, občutek pa shranite v sebi kot dragocen zaklad, ki ga lahko uporabite vsakokrat, ko začutite potrebo.

Anka Tavčar Prelog