Spusti me,
ti,
ogabna kolektivna pošast.

Želim si
ribje družbe
in za spremembo
nekaj barv,
da si spočijem
obnemoglo dušo.

Želim si
posekati te tvoje
smešne roke.

Dušiš me
s svojimi
neživljenskimi domislicami,
v mene
tlačiš svoj
posvečeni gnoj.

Zapiraš me
v svoja temačna čreva,
ti stud zatohli,
spusti me,
ti akademsko - znanstveni
drek.