Piše: dr. David Hamilton v novih Misterijih, www.misteriji.si

Empatičen zdravnik pozdravi več pacientov
Mnoge komplementarne terapije, načini zdravljenja, oblike zdravljenja in druge prakse, teorije in prepričanja so pogosto razumljeni kot »hokuspokus«, vendar le zato, ker niso splošno razumljivi in večina ljudi ne ve, da imajo nekatere trdno znanstveno podlago.

V svoji knjigi Zakaj »hokuspokus« deluje je dr. David Hamilton zbral znanstvene in filozofske podatke, ki stojijo za vrsto dozdevnih »hokuspokusov«, kot so meditacija, reiki in kristali. Iz te zelo poučne in berljive knjige povzemamo odlomek o empatiji.

»Za empatijo nimam časa,« mi je nekoč zaupal zdravnik družinske medicine. V ordinaciji je imel toliko dela, da je bil skoraj vedno v zamudi, kar mu je povzročalo precejšen stres. Izkazovanje empatije bolnikom, ki mu je bilo sicer prirojeno, ga je le še dodatno upočasnilo, saj so se mu ljudje zaradi tega bolj odprli.

Sčasoma se je naučil, da se mora nekoliko »zapreti«, postal je bolj neposreden in neoseben. Toda to je načenjalo njegovo duševno zdravje. Hrepenel je po drugačni vrsti zdravniške prakse - takšni, kjer bi lahko sedel ob pacientu in prisluhnil temu, kar ga zares teži. Večino časa, mi je povedal, so pacienti potrebovali samo pogovor. »Če bi jim to dopustil,« je pripomnil, »mi ne bi bilo treba predpisovati toliko zdravil.«

EMPATIJA LAHKO ZDRAVI
Komplementarne terapije običajno omogočajo daljšo interakcijo med zdravnikom in pacientom, zato je več časa za empatijo in več časa, da ima pacient od nje koristi. Za veliko ljudi in številne njihove težave je empatija krepčilo, ki ga potrebujejo bolj kot katero koli fizično zdravilo. Nasmeh, prijazen pogled in pozorno poslušanje, medtem ko pacient izraža svoje stiske - telesne, čustvene in duhovne -, spodbudijo njegove naravne procese samozdravljenja.

Novejše raziskave potrjujejo razmišljanje omenjenega zdravnika družinske medicine. Zdravnik, ki izkazuje empatijo, pozdravi več pacientov kot tisti, ki je bolj neposreden in neoseben. Študije kažejo, da bolniki visoko empatičnih zdravnikov lažje sprejmejo nasvete glede zdravljenja in pogosteje v celoti opravijo predpisano terapijo.

VISOKO EMPATIČNI ZDRAVNIKI
Raziskovalci z Medicinskega centra Univerze Radboud v Nijmegnu na Nizozemskem so ugotovili, da empatija v komunikaciji med bolnikom in zdravnikom v družinski medicini zmanjšuje raven tesnobe in stiske pri pacientih ter prinaša znatno boljše klinične izide.

Številne študije zdaj potrjujejo, da ima zdravnikova empatija pomemben vpliv celo na imunski sistem bolnika. V eni od raziskav je bilo sedemsto bolnikov s simptomi navadnega prehlada deležnih bodisi običajnega pregleda bodisi poglobljene empatične obravnave. Slednja je znatno izboljšala imunski odziv bolnikov, njihov čas okrevanja pa je bil skoraj za polovico krajši. Podobno je študija pri 175 bolnikih z rakom prostate pokazala, da so imeli tisti, ki jih je zdravil visoko empatičen zdravnik, višje ravni naravnih celic ubijalk.

Empatija dejansko koristi bolnikom z najrazličnejšimi obolenji. Raziskave so pokazale, da imajo ljudje s sladkorno boleznijo precej manj akutnih presnovnih zapletov. Bolniki z rakom so imeli višjo kakovost življenja; empatija jih je tudi ščitila pred depresijo. Bolniki z astmo, Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom so ob empatičnem pristopu svojih zdravnikov poročali o nižji ravni anksioznosti, boljši kakovosti spanca in nižjih stopnjah vnetja.

Empatija lahko tudi spodbudi nastajanje oksitocina, ki znižuje krvni tlak, krepi odpornost in vpliva na hitrost celjenja ran po operaciji. Zaradi teh dodatnih razlogov lahko že sama empatija zdravi - še preden je predpisano katero koli zdravilo ali terapija.

AKTIVNE UČINKOVINE
Pri vsaki vrsti terapije skušajo znanstvene študije izolirati tisto, kar dejansko deluje. Da bi znanstveniki prepoznali to aktivno učinkovino, odstranijo vse druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na rezultat. Cilj je natančno odkriti, kaj v terapiji ali zdravilu prinaša rezultate. Vse se vrti okoli aktivne učinkovine, vse ostalo pa velja za nepomembno.

Ni bilo vedno tako. Prve bolnišnice v Evropi so bile v samostanskih skupnostih, kjer je bil vrt nepogrešljiv in so verjeli, da podpira proces zdravljenja. Pred približno stoletjem so bila skoraj vsa zdravila rastlinski izvlečki; nekateri se uporabljajo še danes, na primer aspirin iz vrbovega lubja, kinin iz lubja kininovca in morfin iz makovih cvetov.

Vendar se je razvoj zdravil premaknil v novo smer. Proces razvoja farmacevtskih zdravil se običajno začne z izolacijo kemične snovi iz rastline, za katero je znano, da ima zdravilne učinke. To snov identificirajo po testiranju več sto sestavin v listu, delu lubja ali korenine. Nato izdelajo različice te snovi z majhnimi spremembami v njeni kemični strukturi, dokler ne najdejo analoga - spojine, ki je za predvideni namen učinkovitejša od prvotne naravne snovi.

Običajno izdelajo več sto ali tisoč analogov, ki jih nato testirajo, dokler ne najdejo tistega, ki je močnejši od naravne snovi, izolirane iz rastline. Ta analog sčasoma postane zdravilo, ki ga zdravniki predpisujejo bolnikom.

NEKEMIČNE AKTIVNE UČINKOVINE
V komplementarni medicini zdravil ne uporabljajo - in ker je bila zadnje stoletje naša edina predstava o aktivni učinkovini povezana s kemijo, vse ostalo zveni kot hokuspokus. Vendar imajo tudi komplementarni pristopi svoje aktivne učinkovine, le da ne v kemičnem smislu.

Ena od teh aktivnih učinkovin je terapija sama; potem so tu še zvoki in okolje, v katerem se izvaja, ter terapevtova empatija in način komunikacije s pacientom: besede, ki jih uporablja, in kar je še pomembneje - način, kako jih izgovori. Obstajajo še druge učinkovine in vse skupaj prispeva k obnovitvi dobrega počutja pacienta.

Te aktivne učinkovine so prisotne tudi v ambulanti splošnega zdravnika ali na bolnišničnem oddelku, vendar smo se zadnje stoletje osredotočali predvsem na aktivno učinkovino zdravila in pri tem popolnoma spregledali preprosto vrednost prijaznega, pomirjujočega nasmeha, sočutne osebnosti, toplega in prijaznega prostora ter pogleda skozi okno na naravo, od koder se razlega ptičje petje.

Včasih, zlasti pri močnih zdravilih za akutna in druga zelo resna stanja, ena aktivna učinkovina prevladuje in je očitno najpomembnejša; vendar smo začeli verjeti, da je tako v vsakem primeru. Pa ni tako. Izkazalo se je, da sočuten, spodbuden ali zavzet zdravnik bolnike pozdravi hitreje kot zdravnik z bolj uradnim ali negotovim pristopom, četudi predpišeta popolnoma enaka zdravila.

Podobno k boljšemu duševnemu in telesnemu zdravju bolnikov prispeva toplo opremljen prostor, ki je učinkovitejši od strogega, pustega ambienta. Soba, v kateri so rastline, zlasti cvetoče, bo pospešila okrevanje, pomirila živčni sistem in zmanjšala bolečine. To so vse »aktivne učinkovine«. Bolniki se včasih bolje odzovejo tudi, če zdravnik nosi očala, preprosto zato, ker očala povezujejo z inteligenco.

Ocenjuje se, da je več kot sedemdeset odstotkov vseh obiskov pri zdravniku povezanih s stresom. Glede na to bi vsako leto milijonom ljudi koristilo bivanje v regenerativnih okoljih in uporaba komplementarnih metod zdravljenja v teh okoljih. To bi lahko prineslo ogromne prihranke našemu preobremenjenemu zdravstvenemu sistemu.

Čas in sredstva bi lahko učinkoviteje usmerili v zdravljenje hudo bolnih, ki potrebujejo dražja ali kompleksnejša zdravila in kirurške posege - tistih, ki sicer morda ne bi prejeli potrebne pomoči, ker se toliko sredstev porabi za ljudi, ki bi v resnici potrebovali le kakovosten počitek.
dr. David Hamilton

Slika: Knjiga »Zakaj ›hokuspokus‹ deluje« razkriva, da so mnoge alternativne prakse in komplementarne terapije tudi znanstveno utemeljene. Zanimiva in berljiva knjiga, ki odpira um in spreminja mišljenje, je na voljo na Misteriji.si in 051/307 777 (29,90 €).