NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

ponedeljek 06-dec
  • Med odrom in literaturo: Jožica Avbelj

  • torek 07-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici Savsko naselje

  • sreda 08-dec
  • Skupinski plesi z Vrtnico

  • četrtek 09-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici Glinškova ploščad

  • petek 10-dec
  • Preplesavanje Društva Vrtnica

  • sobota 11-dec
  • Praznična preizkušnja s Friderikom in dedek Mraz

  • nedelja 12-dec
  • Večer z Manco Košir: zgodbe o knjigah in ljudeh

  • ponedeljek 13-dec
  • Bazar ljubljanske ljubiteljske kulture 2021

  • torek 14-dec
  • Pravljični sprehod po gradu z Ireno Cerar

  • sreda 15-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici Bežigrad

  • četrtek 16-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici dr. France Škerl

  • petek 17-dec
  • Angleški bralno-debatni krožek

  • sobota 18-dec
  • Praznična preizkušnja s Friderikom in dedek Mraz

  • nedelja 19-dec
  • Ukročena elektrika: Poizkusi Nikole Tesle

  • ponedeljek 20-dec
  • Božično-novoletni sejem unikatnih izdelkov

  • torek 21-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici Savsko naselje

  • sreda 22-dec
  • Prihod Božička

  • četrtek 23-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici Glinškova ploščad

  • petek 24-dec
  • Adriena Šimotova: Srečanje. Dotik in odtis

  • sobota 25-dec
  • Mesto bere sodobne ljubljanske zgodbe

  • nedelja 26-dec
  • Kreativne DJ in plesne delavnice

  • ponedeljek 27-dec
  • Ana Mrzla: KAR SMO (BILI), KUD Ljud - Ulična predstava

  • torek 28-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici Savsko naselje

  • sreda 29-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici Črnuče

  • četrtek 30-dec
  • Adriena Šimotova: Srečanje. Dotik in odtis

  • petek 31-dec
  • Najem Božička
  • Silvestrska večerja 2021/22 v Grand hotelu Union

  • sobota 01-jan
  • Adriena Šimotova: Srečanje. Dotik in odtis

  • nedelja 02-jan
  • Escape room The Key Ljubljana

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Zaradi ekonomske situacije grozi zaprtje TEŠ že v 2024; kdo bo nosil posledice?   
    torek, 11. maj 2021 @ 11:18 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Ekonomska situacija zaradi cen kuponov CO2 bo povzročila predčasno zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in to bistveno prej kot leta 2033, je dejal direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Hinko Šolinc na današnjem spletnem dogodku 'Socialni dialog v novi energetski mešanici: Energetski prehod Savinjsko-šaleške regije'.

    Po optimističnem scenariju lahko pride do zaprtja leta 2029, »skrbi pa me, da bo to morda že leta 2024«, je poudaril na dogodku na temo pravičnega energetskega prehoda, ki je potekal v organizaciji Montela Energetike.NET in Energetske agencije za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) v okviru projekta DeCarb, katerega glavni cilj je podpreti premogovno intenzivne regije pri tranziciji.

    Direktor direktorata za energijo je v uvodnem nagovoru spomnil na države članice Evropske unije (EU), ki so začele dovolj zgodaj izstopati 'iz premoga', kot denimo Združeno kraljestvo pred 20 leti, pa denimo Nemčija, Španija, Češka, Slovaška, Madžarska. »Te se gredo pravičen prehod že deset let in so imele dovolj časa zanj,« je dejal. Po Šolinčevem mnenju se prepiramo »okrog oslove sence«, ko govorimo o tem, ali bi zaprli TEŠ leta 2033 ali 2038 ali celo 2042, kot to predvidevajo scenariji, navedeni v nacionalni premogovni strategiji.

    »Kot država se trudimo z različnimi mehanizmi na eni strani zapirati TEŠ, na drugi strani pa mu do takrat, ko bo obratoval, pomagati,« izpostavlja. Po njegovem mnenju nosijo razprave okoli izstopa iz premoga v sebi elemente narobe sveta. Tako se občini Šoštanj in Velenje, ki imata daljinsko ogrevanje in dobivata toploto z dvorišča TEŠ-a, ukvarjata s tem, od kje bomo v Sloveniji dobili elektriko, »ukvarjati pa bi se morali s tem, kje bodo dobili toploto, če bo šel TEŠ leta 2027 v stečaj«.

    Medtem se v Premogovniku Velenje po njegovih navedbah ukvarjajo z delovnimi mesti, namesto s tem, da bi bil sprejet podrobni občinski prostorski načrt, ki bi jim omogočil podaljšanje koncesije, je bil kritičen Šolinc. »Dejstvo je, da po trenutno veljavnem zakonu o rudarstvu Premogovnik Velenje ne izpolnjuje niti enega pogoja za podaljšanje koncesije,« izpostavlja.

    Na MzI sicer trenutno pripravljajo posodobljeno različico nacionalne premogovne strategije, ki bo vsebovala pripombe iz javne razgrnitve, zaključene 15. aprila 2021.

    Da je vsaka razprava na temo izstopa iz premoga »na nek način pravšnja, ne glede na stališča posameznih akterjev«, pa je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. »Poiskati moramo optimalne rešitve. Enoznačnih potez je bilo namreč v preteklosti že veliko,« je opozoril.

    »Pravičen prehod je definicija, ki daje zagotovilo delavcem, da bodo imeli v prihodnje zagotovljeno socialno varnost, da bomo imeli na degradiranih površinah druge postroje, ki bodo pridali dodano vrednost lokalni skupnosti, in da bomo imeli zagotovljen nadomestni toplotni vir,« je pojasnil. »Naloga lokalne skupnosti je sicer, da zagotovi nadomestni toplotni vir, toda posledice vsega skupaj (npr. zaprtje TEŠ), pa mora prevzeti država,« je dejal.

    »Bojim se, da bo letnica izstopa iz premoga na koncu dneva politična odločitev. Toda sprejeti odločitev danes, ki bo imela daljnosežne posledice, je lahko zelo neodgovorno dejanje. Pri takih odločitvah mora sodelovati stroka in ostali vpleteni,« je pripomnil.

    Država je lastnica energetskih družb, ki mora poskrbeti za njihovo rentabilno delovanje, je  z ozirom na zaprtje TEŠ-a še dejal Dermol. »Tu lokalna skupnost ne more pomagati.«

    Potrebne tehnično in finančno ter okoljsko in družbeno sprejemljive rešitve

    Dogodek predstavlja enega od aktivnih in konstruktivnih ukrepov projekta DeCarb, s katerimi želimo širši javnosti predstaviti glavne politične inštrumente, ki so pomembni za pravičen prehod SAŠA regije, pa je nadalje dejal Boštjan Krajnc, direktor Energetske agencije za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA).

    Projekt DeCarb, ki poteka v okviru programa INTERREG EUROPE, združuje devet različnih partnerjev iz različnih evropskih držav. Cilj projekta je po Krajnčevem pojasnilu podpreti premogovno intenzivne regije pri vstopu v obdobje čiste energije oziroma spodbujanje pravičnega prehoda.

    Projekt je sestavljen iz dveh delovnih faz. »Prva je aktivna faza, kjer potekajo glavne delovne aktivnosti na projektu, sledi pa ji t.i. monitoring faza, kjer bomo projektni partnerji vršili nadzor nad lastnim delom, ki smo ga opravili v prvi fazi,« je pojasnil Krajnc.

    Projekt je trenutno v 6. semestru prve faze, ki naj bi bil tudi zadnji v prvi fazi. »Zaradi dobrega dela in pomembnih političnih inštrumentov, ki bodo v povezavi s pravičnim prehodom nastali v naslednjih šestih mesecih, bomo prvo fazo razširili še na en aktivni semester,« izpostavlja Krajnc.

    V tem semestru je glavna pozornost na razvoju akcijskega načrta, ki pa predstavlja po Krajnčevih besedah tudi glavni ukrep projekta, »s katerim želimo vplivati na politične inštrumente, ki so tako ali drugače povezani z razogljičenjem naše regije in naše države«.

    V okviru akcijskega načrta so bili med drugim oblikovani predlogi za revizijo programa sklada za podnebne spremembe 2021 - 2023, potekali so posveti z nacionalnimi odločevalci, pripravljeni pa so bili tudi projektni predlogi za območni načrt sklada za pravični prehod (JTF), kot tudi pripombe in predlogi na nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, je še povedal.

    »Pomembno je visoko sodelovanje tako na nacionalnem in regionalnem nivoju, saj lahko le tako dosežemo pravilno korespondenco, s katero lahko zagotovimo ustrezne pogoje za pravični prehod SAŠA regije.« Za pravični prehod potrebujemo tehnično in finančno ter okoljsko in družbeno sprejemljive rešitve, je sklenil Kranjc.

    SDE Slovenija: HSE pozabil na svojo primarno nalogo

    Zanesljiva, kakovostna in cenovno ugodna električna energija je bila v preteklosti in bi morala biti tudi v prihodnje ena izmed pomembnih prednosti zagotavljanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na globalnem svetovnem trgu, je v nadaljevanju izpostavil Branko Sevčnikar, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE Slovenije). To je po mnenju sindikata predvsem rezultat v preteklosti modrih in v socialnem dialogu sprejetih rešitev tako politike, vodilnega kadra kot tudi zaposlenih.

    »Socialni dialog v SAŠA regiji je izrednega pomena, saj je tu največja koncentracija proizvodnje električne energije v Sloveniji, zato je to pomembno ne samo za to regijo, temveč za celotno državo,« opozarja Sevčnikar.

    Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki v imenu države upravlja s to energetsko lokacijo, je po Sevčnikarjevih navedbah »pozabil, kaj je bil prvotni namen ustanovitve družbe HSE, to pa je konkurenčen nastop slovenskih proizvajalcev električne energije na globalnem evropskem trgu«.

    Po Sevčnikarjevih besedah postaja HSE predvsem trgovec z električno energijo, »kar pa je z vidika izpostavljenosti tržnim razmeram zelo tvegano«. Tudi z razvojnega vidika upravlja HSE z energetsko lokacijo »zelo slabo«, saj ji v nobenem trenutku z razvojnim prebojem »ni in ji še vedno ne omogoča nadaljnjega razvoja«, meni prvi sindikalist.

    Letnica izstopa opredeljena brez ustreznih analiz stroškov in koristi celotne družbe

    V SDE Slovenije se po Sevčnikarjevih besedah zavedajo dejstva, da mora Slovenija na podlagi zaveze v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) v letu 2021 sprejeti odločitev o opustitvi rabe premoga za namen proizvodnje električne energije. A so obenem mnenja, »da bi morali predhodno sprejeti ustrezne rešitve, kako nadomestiti proizvodnjo električne energije iz  te regije«.

    Povečevanje neto uvozne odvisnosti lahko povzroči znaten skok cen električne energije,  kar bo po Sevčnikarjevih besedah »povzročilo selitev določenih dejavnosti v druge države, s tem pa tudi izgubo večjega števila delovnih mest po celi Sloveniji«.

    Ob tem je opozoril, da bo SAŠA regija upravičena do črpanja sredstev iz sklada za pravičen prehod in drugih strukturnih skladov ne glede na letnico izstopa iz premoga - »lahko je to tudi leta 2050«.

    »Socialni dialog v operativni delovni skupini Mzi za pripravo ukrepov prestrukturiranja premogovnih regij, katere član smo, je potekal bolj na način obveščanja in ne na način iskanja v socialnem dialogu dogovorjenih rešitev,« je še opozoril Sevčnikar. V SDE Slovenije so prepričani, da je bila predlagana letnica izstopa 2033 »sprejeta brez ustreznih analiz stroškov in koristi naše celotne družbe in ne samo dveh regij«.

    Razlog za optimizem leži v sredstvih, ki so na voljo za projekte obnovljivih virov energije

    V nadaljevanju dogodka je potekala tudi razprava o novi energetski mešanici Slovenije, v kateri so sodelovali predsednik Energetske zbornice Slovenije Marjan Eberlinc, Karla Sitar, vodja Urada za gospodarski razvoj in prestrukturiranje Mestne občine Velenje, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje (SPESS) Simon Lamot in dr. Marko Jaklič z ljubljanske Ekonomske fakultete.

    Sklepni, angleško govoreči, del dogodka pa je bil posvečen dogajanju na evropskem trgu ogljika, o čemer je spregovoril Snjólfur Richard Sverrisson, glavni urednik Montela, materinske družbe Montela Energetike.NET. Sverrisson je spomnil, da so se cene emisijskih kuponov letos zvišale za 60 %, v zadnjih 12 mesecih so se zvišale že za trikrat.

    Nekateri za tretje četrtletje 2021 napovedujejo dvig na 75 EUR/t, govori se tudi o ceni 100 EUR/t, medtem ko drugi spet pravijo, da bi se lahko vrnili na 40-45 EUR/t. »Kdo ve. Vemo le, da smo na tem trgu videli veliko špekulativnega denarja, prišlo je veliko investicijskih skladov in mnogi pravijo, da je to glavno gonilo cen,« je Sverrisson odgovoril na vprašanje o dogajanju na trgu ogljika, kjer so cene ta torek že presegle 50 EUR/t.

    Kot je še dejal, bi se nasploh države Jugovzhodne Evrope morale pri postopnem opuščanju premoga osredotočiti na obnovljive vire energije, namesto da bi vlagale v fosilni plin, saj si Komisija EU želi zelo hiter prehod na ogljično nevtralno prihodnost, obenem pa je trenutno na voljo ogromno sredstev za naložbe v obnovljive vire energije.

    V ponedeljek, 10. maja, smo TUKAJ objavili tudi posnetek dogodka.

    Vabljeni pa tudi k spremljanju spletnega dogodka En.občina & En.management 021, ki bo v četrtek, 3. junija, med 10. in 12. uro. Prijavite se lahko z e-sporočilom na e-naslov urednica@energetika.net.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Energetike.NET
  • TUKAJ
  • En.občina & En.mana...
  • urednica@energetika.net
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Osveščanje in ekologija

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20210511111827195

    No trackback comments for this entry.
    Zaradi ekonomske situacije grozi zaprtje TEŠ že v 2024; kdo bo nosil posledice? | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2021 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,73 seconds