NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 05-jul
  • Sodobna slovenska ilustracija

  • torek 12-jul
  • Ustvarjalno poletje v UGM

  • torek 19-jul
  • Razstava: Vino naše vsakdanje

  • sobota 23-jul
  • Postavljanje klopotca pred Hišo Stare trte

  • nedelja 31-jul
  • Natalija Šeruga Golob / Iz zbirke W.B.

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Aforizmi: Milan R. Simić   
    nedelja, 11. april 2021 @ 05:57 CEST
    Uporabnik: Maja David

    * Modre misli in zgodbePrevod: Maja David

    DEMOKRATIJA

    Brez scenarija ni drame.

    Sinoči smo razveselili občinstvo v našem gledališču.
    Oddajo smo odpovedali.

    Pri nas tatovskih politikov ne aretirajo, jih zamenjajo.

    Večina mojih aforizmov je sestavljenih iz enega stavka, ker nerad pišem med vrsticami.

    Dante, nimamo časa, da prešteješ kroge našega pekla.

    In naši časopisi imajo čudovito preteklost.
    Prvi dan izpusta so bili neodvisni.

    Nisem imel alibija, vendar sem dal lažne priče.

    Takoj po volitvah si izmislimo nova delovna mesta, bolje plačana kot stara.

    Naredili bomo vse, kar je v naši moči.
    Narod ne protestira brez razloga.

    Majhen hobi sem zamenjal z večjim.
    Bil sem vpleten v droben, zdaj velik zločin.

    Nedolžnih pripornikov niso brez razloga tepli.
    Bili so nam sumljivi .

    Nekoč slavna preteklost, danes zgodba za majhne otroke.

    Ne za zgodbo. To je druga plat naše zgodovine.

    Priskrbeli smo priče, ki niso videle ničesar.

    Kako končam pogovore z ljudmi, ki so si oprali možgane?
    Samo rečem jim: no, resnica je živa, vsi so kot Njegoševi!

    Seveda niso vsi enaki.
    Nekateri so za zapor, drugi za norost.

    Imamo dve vrsti socialnih primerov: tiste, ki niso, in tiste, ki so v delovnem razmerju.

    In ko izgubimo, je tradicija na naši strani.

    Preprosto je prepričati množice, težko je prepričati posameznike.
    In kritična masa nezadovoljnih pripada naši slavni oj oj preteklosti.

    Ne vem, kaj je narobe z mojim televizorjem.
    Odšel je in slišim njegov glas.

    Najboljše strani naše zgodovine so bile ponarejene.
    Druge niso.

    Srbski aforizmi so najlepše kriminalne zgodbe na svetu.

    Na prebivalca imamo največ opranih možganov.

    Leži brez dlake na jeziku.

    Fantom je prišel iz maske.

    Goebbels je živ, ni mrtev.

    Žal mi je naše države. Rop je tisti, ki pride.

    Kaj torej, če se v kulturo ne vlaga nič? Niti se ne vlaga v psihiatrijo, zato se duševno bolni ne pritožujejo.

    O nas je napisana najboljša satira na svetu.

    Volitve so potekale brez zapletov.

    Ni težava, da človek ne more videti Boga, ampak težava je, da Bog ne more videti človeka.

    V ponarejeni zgodovini je jasno zapisano, da nismo nič krivi.
    Izpitov nisem plačal , samo diplomo .

    Bilo je v eni državi ponarejevalcev in plagiatorjev.

    Volilno tatvino so storili s premislekom.

    Mladi z originalno univerzitetno diplomo odhajajo v svet.
    Dela za tiste s ponarejenimi diplomami je tudi pri nas.

    Ni važno, ali ste vernik ali ateist, če ostanete in živite v Srbiji, boste zagotovo videli svojega Boga.

    Natančno veste, kaj nekdo počne.
    Vlada oropa ljudi, vladajoča stranka pa državo.

    Kolikor domovina naredi zame, toliko naredim zanjo.
    Torej nikomur nič.

    Veličastno je umiranje domovine, vendar ne kot najcenejše delovne sile.

    Oni so bedni, mi pa nesrečni.

    Pred sodniki smo vsi enaki.
    Vsak od nas ima pravico ponuditi podkupnino.

    V zadnji predstavi za ljudi se bolni pretvarjajo, da so zdravi, ker zdravi niso dobili vlog.
    Ko začnem govoriti sam s sabo, najprej rečem: »Utihni, med tem, ko govorim.«

    Ugotovili smo, da je bila naša zgodovina ponarejena po zaslugi rehabilitacije.

    To ne počnejo za zgodbo .

    Dala vam bom svoje mnenje o tej avtoriteti.
    Ni mi ga treba vrniti.

    Pisatelj se nauči pisati, dokler ne postane aforist.

    Tako prvotne fakultete kot doktorati postanejo manjšina.

    Ustavili smo preiskavo, premikala se je v napačno smer.

    Takšni, kakršni so, sploh ne vedo, kako narediti pravo puščavo. Nikjer nobenih čudežev!

    Kako sem začel pisati aforizme? Svoj prvi neobjavljeni roman sem zmanjšal na dva stavka.

    Če bo volitve bojkotiralo 60% volivcev, bo na volišča odšlo vsaj 65% volivcev.

    Svetovni dan svobode tiska smo zaznamovali s cenzuro.

    V satiri je vse enako. Plagiatorji kalijo kot gobe po dežju.

    Zločinci so policiji odredili, naj jih zaščiti.

    Nikoli ne žalim vlade. Samo opisujem.

    Zakaj pišem samo ponoči? en dan pišem grafite!

    Prosim, ne hvalite me preveč.
    Povabil me bo na informativni pogovor.

    Diktator ima olajševalno okoliščino.
    To je njegova prva diktatura.

    Aforizem je kratko in jasno pismo javnosti.

    Ko se bodo razmere razvijale, bodo tistim s ponarejenimi diplomami sodili sodniki s ponarejenimi diplomami.

    Novi člani Društva pisateljev so ostali brez besedila.

    Kaj torej, če so vsa mesta v naši literaturi zasedena? Niso na svetu.

    Imamo svobodo gibanja. Na arhivskih fotografijah.

    In ko se pogovarjate sami s seboj, ne pozabite na kulturo dialoga.

    Kakšen smisel ima jemanje zdravil po jedi.

    Upravljano kolektivno razpuščanje. Posameznik sledi.

    Rezultat dvojnega osebnostnega testa. Tako pozitivne kot negativne.

    Zaključek ni v celoti zahvaljujoč meni in tebi.

    Pazite se plagiatorstva pri sebi.

    Gospod na ulici mi je rekel, naj si preberem misli.
    Mislil sem, da me bo prijavil, ko je dodal: »Redno berem vaše aforizme.«

    Tisti, ki puča ne bodo spoštovali, bodo aretirani.

    Preživeli bomo kljub temu. Poglejmo, kaj je prihodnost obljubljala stoletja.

    Izklopite televizorje. Prenašajo pranje možganov.

    S sodnikom smo se dogovorili. Sojenje se lahko začne.

    Preložim pisanje romana. Zaradi epidemioloških ukrepov in množičnega zbiranja likov v njem.

    Pa kaj, če bi nas rehabilitirali? Ne pade nam na pamet, da bi jih tudi rehabilitirali.

    Od vrnitve verbalnega delikta ne uporabljamo več svobode govora.

    Število disidentov iz dneva v dan narašča, nihče pa ni prepričan, na čigavi strani so.

    Na izhodu so močne policijske sile.

    Lakota nas je ujela pripravljene. Vedeli smo, da prihaja.

    Vlečejo nas za jezik. Da bi imeli kaj slišati, ko nas poslušajo.

    V psihiatričnih bolnišnicah nimamo prostora za vse bolnike.
    Zato je veliko duševno bolnih na pogojnem izpustu. Brez zaščite.

    Vsakdo, ki nima kaj jesti, umre od lakote.

    Nedolžni obtoženci imajo olajševalno okoliščino. To je prvič.

    Na naši televiziji grda podoba o nas ne mine. Na tuji televiziji novice objavljajo skoraj redno.

    Kje si? Z eno nogo v narodni kuhinji!

    Imam bogato biografijo. Seveda sem bil tudi na službeni poti.

    Nisem ateist. Verjamem v umetnost.

    Prebere, kdo mora, piše, kdor pride.

    Rehabilitirani niso živi.

    Kandidira na volitvah in nima svojih kandidatov.

    Ni vam treba prisluškovati. Imamo informatorja iz vaše hiše.

    Večina ljudi je izgubila nacionalno zavest.

    Jaz Dante Alighieri, ali pa se ne vidim. Tudi opis Pekla mi gre super.

    Naivnost volivcev se prenaša iz generacije v generacijo.

    Včeraj smo vedeli, da nam bo danes težje.

    Na Balkanu nihče ne izgublja časa. Stoletni bratje čez noč postanejo stoletni sovražniki.

    Časi, ko je Bog zaščitil Srbe, so minili. Rok je potekel.

    Zgodovino ponarejajo zmagovalci.

    Med stenami pišem grafite.

    Včeraj sem imel telefonski pogovor. Opozorili so me na dejstvo, da že dolgo nisem poslal anonimne prijave.

    Uradno nikoli ne živimo bolje. Neuradno samo mi vemo, kako smo.

    Od zidanja ni ničesar. Zgradili smo ga še pred polaganjem temeljnega kamna.

    Kamen Si z ifu: »Nehaj že! Utrujen sem.«

    Novinarji skrivajo resnico. Za to so plačani.

    Bog je prenehal pisati takoj po svojih desetih zapovedih. Spoznal je, da se s pisanjem ne preživi.

    Nove zgradbe so bile presenetljivo hitro zgrajene. Takoj so razpisali natečaj za grafite leta.

    Dobro je, da nosimo nevidne spone. Kaj bi si svet mislil o našem svobodnjaškem ljudstvu, če bi bili okovi vidni?

    Če ne berete klasike, zakaj bi mi navadni smrtniki upali?

    Napredovali so nedolžni obtoženci. Zdaj so po nedolžnem obsojeni.

    Zgodovinarji so se uspeli namestiti. V posodobljeni izdajo naše zgodovine.

    S pisanjem se ne preživljaš, vsak dinar pa pride prav od plagiatorstva.

    Prisluškujemo tudi tistim, ki molčijo kot poplavljeni. Zanima nas, kako dolgo bodo molčali.


    Kot otrok nisem verjel, da so moji starši najpametnejši in najbolj nori.
    Kasneje sem se prepričal.

    Dober aforistik piše o tem, kar mnogi mislijo.

    Molčali smo kot poplavljeni, še zdaleč ni bilo soglasno.

    Mnogi so predolgo molčali, da bi vedeli, da bi moral W zdaj, kaj naj Kaz.

    Manjši kot so ljudje, večji je diktator.

    Norost obravnavamo kot prehodno bolezen, ker v naših bolnišnicah nimamo prostora za vse bolnike.

    Veliko lažejo na moji televiziji. In na tvoji?

    Takoj ko zapusti pisarno, hipohonder spozna, da je bolan bolj, kot je mislil.

    Intelektualci so neškodljive manjšine.

    Informiranje je naša tradicija.

    Ne skrbi nas za grdo podobo. Vemo, da nismo fotogenični.

    Dober aforist ne grize novic.

    Naša zgodovina je kot fikcija. Svet pozna resnico o nas. Zaradi cenzure se ne ve.
    Ne vprašajte hipohondra, kako je. To je dolga zgodba.

    Pri nas beda ne mine. Kdor vstopi v našo zgodovino, ima kaj videti.

    Ubili so me s pisanjem brez honorarja.

    Policiji je težko razložiti, da ima pendrek dva konca.

    Delavski razred je mrtev, naj živi najcenejša delovna sila!

    Fantom je pokazal njihov pravi obraz.

    Demokracija, kaj boš, ko boš odrasel? Diktatura!

    V času diktature ne berem časopisov, ki med vrsticami nimajo česa brati.

    Ne vemo natančno, koliko bede je, ker revni ne marajo biti izpostavljeni.

    Lahko bi izbral mafijo. Odločil sem se za literaturo.

    In poštene imamo v svojih rokah. Veste, niso bili vedno iskreni.

    Alibi ima svojo ceno.

    Tajni arhiv ni na voljo, ker cenzorji še niso končali svojega dela.

    Lakote je na svetu več kot pri nas.
    Zgodovina literature ni običajna zgodovina. Ni je mogoče ponarediti.

    In ko je slabo, prebereš aforizem od začetka do konca.

    Vsi, ki so odšli, niso veliki Srbi. So pametni Srbi.

    »Oče, kaj so demonstracije?« »Ne vem, sin, vprašaj dedka.«

    Z lahkoto so prestopili vse meje okusa. To so meje, ki jih nihče ne varuje.

    Njihove kadrovske rešitve so zgled. Nikoli ne bi smeli biti takšni.

    Člani žirije se na podelitvi niso pojavili, so pa vsi, ki so se prijavili, prišli, podkupili žirijo in nagrade niso prejeli.

    Prišlo bo do fatamorgane. Zanjo bomo zlahka našli tuje vlagatelje, naša puščava jim je zelo všeč.

    Sprejemam kakršno koli pozitivno kritiko.

    Kakšna je vrednost svobode tiska, ko so vsi časopisi pod nadzorom režima.

    Njegov spomenik bo imel fantomko čez obraz.

    Za mnoge sem zelo veren. Upoštevam nekaj Božjih zapovedi.

    Nismo pozabili na literarne nagrade. Tudi njih smo privatizirali.
    Naši stoletni sovražniki niso od včeraj.

    Neosvetljen televizor je naše okno v svet.

    Srb z veseljem odide k obveščevalcem.

    Med revolucijo so komunisti jedli lubje z dreves in nato prešli na kaviar.

    Ker obstaja danes, obljubljajo boljši jutri.

    Ko preberem dober roman, ugotovim tudi tisto, kar pisatelj ni hotel povedati.

    Med pisatelji je najmanj bralcev.

    Ne glede na NIN-ove bom bojkotiral Nobelovo nagrado.

    Na koncu promocije nagrajenega romana se je izkazalo, da niti avtor ni vedel, kaj je pisatelj hotel povedati.

    Če vam Bog ne odgovori, pustite sporočilo po pisku.

    Sprva se je zdelo, da most postavljajo na pravo mesto. Izkazalo se je, da je reka malo dlje od njega.

    Ne kradem, ne kradeš, ne kradeva, ampak se ne splača, ko so vse ukradli.

    Vsak pravi satirik se boji, da bi zvenel smešno.
    In zakaj naj sosed ubije kravo? Njegov TV bolje umre.

    Seveda je literarna nagrada, ki sem jo prejel, vključevala vsoto denarja, a denarja nisem nit videl. Člani žirije so.

    Poligraf se je pridružil lažnim pričam.

    Krvnika je najlažje obesiti. On se najbolje zna prilagoditi.

    »Zakaj ste pred aretacijo o tem molčali?« »Tako me ne bi prijeli.«

    Televizor sem odnesel v klet, da me ne bi več gledal.

    Kakšna je vrednost Cerkve, ki je ločena od države, če ni ločena od vladajoče stranke?

    Če ne bi bilo grafitov, ne bi niti vedeli, da imamo svobodo pisanja.

    Kakšna korist je pripadnost izbranemu narodu, ko ne pripadam izbranemu posamezniku?

    »Koliko strani bo imel vaš aforizem,« me je vprašal urednik založbe.

    Borili se bomo do zadnjega dezerterja.

    V Srbiji ni fašizma, obstajajo pa fašisti.

    Kislica govora ni to, kar mislite.

    Danes zjutraj sem zaspal. Posoda se mi je izpraznila pred nosom.

    Obroke preskočimo, da nam hrane ne zmanjka.

    Ne bomo začeli novih demokratičnih procesov. Primer je zastarel.

    Izpiranje se je končalo z begom možganov.

    Intelektualci so razdeljeni. Na tiste, ki molčijo in tiste, ki nočejo ničesar povedati.

    Priče niso žive.

    Lažno pričam, na reki pa nič!

    Živim na mesečne obroke. Lani sem prodal en alibi.

    Srbija bo zaradi množičnega odhajanja posameznikov ostala brez ljudstva .

    Zahvaljujoč lenim volivcem vedno izberemo večje zlo.

    Tudi najcenejša delovna sila je trikrat, vendar ne dnevno, ampak tedensko.

    Svobode govora ne uporabljamo, ker nam zdrava pamet tega ne dopušča.

    Težko prenašaš mojo priljubljenost.
    Žal mi je, ne morem ti ničesar pomagati.

    Hudiča, to smo navsezadnje vsi.

    To je zlata doba srbske satire.

    Tradicionalno je konec naših težav začetek novih muk.

    Držim se vseh Božjih zapovedi, vendar izmenično.

    Usoda ne sprejema podkupnin.

    Na majhna vrata ni treba trkati.

    Ko vlada oropa državo, tega nimaš nikomur prijaviti.

    Policijski spisi in tajni arhivi so povezali mnoge. V tišini.

    Pravičnost zmaga, vendar le, če je sodnik na njeni strani.

    Vsak skriva, kar mora: vlada resnico, ljudje nezadovoljstvo.

    Šund je opij za ljudi.

    Zaradi navzkrižja interesov nisem član nobene stranke. Sem aforist

    Na žalost se o pametnih predlogih odloča tudi navadna večina.
    Kaj nam pomeni, da je nebeška Srbija v Raju, medtem ko je zemeljska Srbija v Peklu.

    Danes je najlažje najti vero v boljši jutri.

    Mnogi so plačani, da molčijo, le ljudje molčijo zastonj.

    Ponarejena zgodovina je učiteljica življenja s ponarejeno diplomo.

    Lačnim ljudem je težko odpreti usta. Ko živi v velikem strahu.

    Kakšni ljudje smo? In ko vidimo izhod, ne moremo verjeti svojim očem.

    V vseh psihiatrijah imajo duševni bolniki večino.

    Kako moji sovražniki prenašajo moje ustvarjalne uspehe, ko tako močno padajo na moje prijatelje?

    Naša beda ni razdeljena, ampak se samo pomnoži.

    Tatovi so nam ukradli državo.

    Ste član Društva pisateljev Srbije? Pojdi stran!

    Ko bodo ljudje videli, ne bodo imeli kaj videti.

    Hudič ni mogel sam, poslal nam je tuje vlagatelje.

    Cenzorji so zaposleni za nedoločen čas. Potrebuje jih vsak režim.

    Mislili smo, da smo izbrali manjše zlo, a večje zlo nas je zanikalo takoj po volitvah.

    Seveda sem pismen pisatelj. Tudi vi berete grafite, kajne?

    Pripravljam antologijo najhujših aforizmov. V njej bodo predstavljeni naši najboljši aforisti.

    »Zakaj jim prisluškujete?« »So za opazovanju!«

    Če imate kakršne koli zadržke glede zdravljenja v naši bolnišnici, se prepričajte.
    Na obdukciji jih ne boste imeli.

    Aforizem je tisto, kar ste napisali v imenu mnogih.

    Mazohisti ne želijo protestirati. Zanje je tovrstno življenje temnejše.

    Zbiram avtograme svojih bralcev.

    Naše nočne more nas spremljajo cel dan.

    Ni dialoga, ko govoriš sam s seboj.

    Med optimisti so mnenja deljena. Niso pesimistični.

    Država je presegla mafijo. Bolje je organizirala kriminal.

    Zgodovina bo presodila. Tožbo je vložila naša slavna preteklost.

    Civilizacija vedno poskuša preseči svojo slavno preteklost: sežigati ljudi, jih zabiti, odrezati glave in jezike, zlomiti s kolesom ... Moramo priznati, da bo nekoč uspelo!

    Prodam neobjavljene aforizme. Ugodna cena.

    Ni več kaj čakati. Prišlo je in bilo je daleč stran.

    Preseneča me, da živimo v nenehnem strahu pred ponavljanjem preteklosti. Vsi naši zgodovinarji pišejo, da je bila znana.

    Naš odpor do diktature je pasiven. Njihova demokracija ni.

    Nihče vam ne bo dal dokaza o obstoju Boga. Vsak jih drži zase.

    Zakaj ni knjižne nagrade za neživljenjsko delo? Mnogi bi jo prejeli kot edino nagrado v življenju.

    Prihajale bodo fatamorgane. Še vedno delamo puščavo.

    Ne gremo v zgodovino. Če nimaš prijatelja zgodovinarja.

    V našem gledališču ni pomembno, kaj občinstvo pričakuje od igralcev. Pomembno je, kaj igralci pričakujejo od občinstva.

    Naš delavski razred ni na prodaj. Tuji vlagatelji ga dobijo brezplačno.

    Z lažnim pričevanjem se ne ukvarjam več. Živim bolje kot prodajam alibi.

    Mediji so prikrajšani za prostost.

    V dobrih starih časih je bila sedanja vlada v opoziciji.

    Imate svoje mnenje? V času enoumja se lahko “slikate” z njim.

    Skozi majhna vrata sem vstopil v zgodovino literature. Pred velikimi je bila nepopisna gneča.

    Najtežja izdaja je izdaja svobodnjaškega duha.

    Dokončal sem biografijo. Začel sem prosjačiti.

    Vest me grize. Živim v Srbiji in se počutim normalno.

    Krivdo nedolžnih obtožencev smo dokazali enostavno in hitro. S pomočjo lažnih prič.

    Svobodo govora smo sprejeli brez besed.

    Naša resnica nosi fantoma.
    Njihova zdrava pamet nas je ubila z idejo.

    V verski vojni ateisti ne morejo biti dezerterji.

    Z bolšjega trga sem se vrnil z dokazilom, da sem univerzitetno izobražen in učen človek.

    Nobelovo nagrado je enostavno dobiti. Samo izumite pametno televizijo.

    V policiji niso usposobljeni samo psi.

    In alibi je šel gor.

    Naša vlada ima v svetu večji ugled kot pri nas. Izpolnjuje vse želje po svetu, nobene za nas.

    V njihovi prisotnosti ne uporabljam svobode govora.

    Izvirna svetovna zgodovina je tudi v tajnih arhivih.

    Ne glejte televizije kot Srb.

    Naši vojni zločinci so nas ubogali in bili bolni.

    Ko je prišel čas, smo jih razglasili za vojne junake.

    Nikoli ne bi ponaredili zgodovine, če bi izvirnik izpolnil vse naše želje.

    Razumemo policijo. Težko je izslediti javni zločin.

    Takoj po volitvah se je našemu vizionarju prikazal hudič.

    Ni dobro, da se zgodovina ponavlja. Zaradi naših pet stoletij suženjstva.

    Ne ukvarjam se s politiko. V svet kriminala sem moral vstopiti skozi majhna vrata.

    »Prebrala sem vse vaše knjige.« »Vi ste moj najljubši plagiat.«

    Imamo dve oropani Srbiji.

    Brez branja ni pisanja, vendar to dokažite našim pisateljem.

    Naredili smo puščavo. Objavljen je tudi razpis za fatamorgano.

    In nedolžni obtoženci so morali vedeti, da se zločin ni izplačal.

    Na protestih je bilo več policistov kot državljanov. Zdi se, da so policaji bolj nezadovoljni kot mi.

    Na naši ladji ima samo kapitan kupljeno diplomo.

    V Srbiji vam bo vsak tat na vprašanje, zakaj krade, odgovoril in še kaj
    narediti? Zato obstajajo narodne kuhinje.
    Imamo rešitev. Vztrajali bomo do konca.

    Nedolžni obtoženci najbolje vedo, kako draga je pravica.

    Se sprašujete, kje je naše domoljubje? Zdi se, da je zapustilo našo državo.

    Krvnik je naš človek.

    Primer smo rešili. Hvala lažnim pričam.

    In cenzura je dosegla svojo zlato dobo.

    Naš orwellovski način življenja je ateiste prepričal, da pekel obstaja.

    Najkrajša literarna kritika: ne obračajte druge strani.

    In ustvarili smo si namišljene sovražnike po lastni podobi!

    Če se ne bi borili proti stoletnim bratom, ne bi vedeli, kdo so naši stoletni sovražniki.

    Lahko vidite, kaj je intelektualec. Ne približuje se napol prazni posodi, temveč samo polni.

    Na knjižnem sejmu nič novega.

    Veliko pisateljev je izdalo knjige, veliko knjig pa je tudi pisateljev.
    Vem, da rezervirate, ko ste bili rokopis.

    Naše bralce je težko prevarati. In ko plagiram Leca, vsi mislijo, da sem avtor aforizma!

    Jušna kuhinja nima majhnih vrat.

    Ali stradaš do lakote ali vstopiš na velika vrata.

    Popoln zločin: ubil cenzorja v sebi.

    Dva Srba, en obveščevalec.

    Aforizem je najjasnejše literarno delo. Vsi vedo, kaj je pisatelj hotel povedati.

    V našem gledališču se zavesa ne dvigne več. Ko igralci ne stavkajo, občinstvo stavka.

    Vedeti morate, kako biti z zdravnikom.
    Predal sem mu kuverto in dovolil mi je jesti sladko in mastno.

    Aforistov je vedno več, a pesniki imajo še vedno večino.

    Veliko berem. Prebral sem skoraj vse svoje knjige.

    Ne maram tvojih aforizmov. Ne rimajo se.

    V vojni: država, to so ljudje. V miru: država, jaz sem!

    Bog varuje Srbe. Kot najcenejša delovna sila.

    Dogovorili smo se s tujimi vlagatelji. Mi delamo puščavo, oni so zadolženi za fatamorgano.

    Življenje piše romane, ki jih nihče več ne bere.

    Naredimo nov oder. Ne moremo se vsi ustaviti pri tem, kar imamo.

    Grdo je reči, da je ladja potonila. Sliši se lepše, če rečemo, da je bil konec našega potovanja.

    Zemlja, utihni! Preveč jih je že odšlo.

    Od zibelke do groba čakamo na boljši jutri.

    Imamo pametne telefone, vendar nimamo pametnih televizorjev.

    Ne vemo kako, vemo pa, da ni pravilo. Ker, sovražniki našega sovražnika so tudi naši sovražniki!

    Zasebnost državljanov nam je sveta. Zato ne vemo, kdo strada.

    Med nacionalno spravo je vladala medsebojna evforija. Skoraj sva streljala drug na drugega.
    Srbija je kot veliko gledališče, v katerem občinstvo zaradi slabe igre množično zapusti dvorano.

    Obdržala je veliko pesmi in nekoč me jih poslala v zapor.

    Po odličnem begu možganov so bralci rumeni tisk dvignili na noge.

    Mladi ne odhajajo v svet neizobraženi. Najprej zaslužijo fakultetno izobrazbo.

    Ni na vrsti kruh, naši pisatelji čakajo na vstop v zgodovino literature.

    Domoljubnih pesmi ne pišemo več. Nimamo navdiha.

    Preiskovalec je rekel, da me ne more več gledati. Predlagal sem mu, da me naslednjič zasliši po telefonu.

    Policiji se je izgubila vsaka sled zaseženega blaga.

    V naši zgodovini so večinoma kraji za nepotrebne žrtve.

    Državni program smo zmanjšali na dve besedi. Bo pomagaj.

    Ni treba, da nas pes ugrizne. Smo srbski pisatelji.

    V Srbiji se tudi najstarejši ne spomnijo objektivnih informacij.

    Ne beri svojih knjig. To je eden od pogojev, da v literaturi ne bomo nikoli razočarani.
    Ljudje so z veseljem sprejeli ponujeno glavno vlogo v naši drami. Niso vedeli, da je bila vloga brez besedila.

    Če bi imeli svobodo pisane besede, bi zapisal, da nimamo svobode govora.

    Verbalni delikt se vrne. Da pomaga diktaturam, kolikor lahko.

    Ne morem verjeti, komu ljudje zaupajo.

    Mislim, da obstaja Bog in tudi, da g ni. In mislim, da zato, ker imam rad vedno prav.

    Pri nas zločinci ne skrivajo svojih sledi, ker vedo, da jim nihče ne bo sledil.

    “Jaz sem najboljši.” To vam bo povedal vsak srbski aforist.

    Imajo dobre cenzure. Ne prepoznam lastnih aforizmov.

    Poslušajmo posameznike, da vemo, o čem ljudje ne smejo govoriti.

    Vsi, ki danes dobro živijo v Srbiji, so odlični provokatorji.

    Ne odpustimo si, da smo ga sprejeli v Društvo pisateljev, ker do zdaj še ni nič napisal. Kaj misliš čigave grafite berete po vsem mestu?

    In naših pet stoletij suženjstva pripada slavni preteklosti, vendar Otomanskega cesarstva.

    Svoboda govora obstaja, da nas prisluškuje Cenzor, kot se v naših medijih močno sliši.

    Najlepše strani naše zgodovine so namenjene nam in okupatorjem.

    Junaki so znani v informativnem pogovoru. Njihove revolucije jedo naše otroke.

    Torej, kaj če bi objavili knjigo? To lahko danes počne vsak!

    Univerzitetne diplome in doktorati so nore, sprejmite to. Sem plagiat.

    Nihče me ne vabi na tajne večerje. Ker se ne ukvarjam s politiko.

    Demokratični procesi ne mirujejo in se nenehno vračajo na začetek.

    Ja take nismo rehabilitirali. Dobro vemo, da so skrivali rehabilitirane domače izdajalce.

    Najbolj varno je kopirati pisce grafitov. Ne smejo odgovarjati.

    Proces nacionalne sprave je bil v obojestransko zadovoljstvo prekinjen.

    Ljudje se ne pretvarjajo pokorščine brez meja. Ljudje so resnično podrejeni brez meja.

    Tragične ne berem več. Trenutno niso napovedali vrnitve dahije.

    Na našem sodišču je enostavno dokazati krivdo nedolžnega, še lažje nedolžnost krivca.

    Ne jezi se za slabe knjige, ničesar niso krive. Krivi so pisatelji.

    Satira nas je vzdržala, hvala Joyce!

    Sosede imam rad, a jim ničesar ne posodim.

    Prvo nagrado je dobil plagiat. Nismo krivi, da avtor ni sodeloval na natečaju.

    Zgodovinarji so kot lažne priče. Niso se je udeležili in vedo, kaj se je zgodilo.

    Grafitov ne cenzuriramo. Naš tisk je sedma sila režima.

    Dobil sem prvo nagrado. Meni listina, denar članom žirije - to je bil dogovor.

    V našem poklicnem združenju pisateljev imajo amaterji navadno večino.

    Pri nas je podkupnina potrditev spoštovanja običajev.

    Kandidati imajo na vseh volitvah velike možnosti, a jih volivci vedno uničijo.

    Živimo tako slabo, da se celo ateisti sprašujejo, kaj smo storili Bogu?

    Še dobro, da sem se začel pogovarjati sam s seboj. Bog, ne spomnim se, da bi naletel na lepšega sogovornika.
    Volil bom bojkot. Če nihče ne kupi mojega glasu.

    Ker nam prodajajo meglo, lahko njihove stolpe v zraku vidimo veliko bolj jasno.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Maja David
  • Več s področja * Modre misli in zgodbe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20210411055749326

    No trackback comments for this entry.
    Aforizmi: Milan R. Simić | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2022 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,78 seconds