V vseh odnosih je za harmoničnost bistvena dobra, jasna in iskrena komunikacija. Predvsem v partnerskih odnosih lahko največ trenja nastane prav zato, ker se ne izražamo dovolj natančno in razumljivo ter zato, ker ne pokažemo svoje ranljivosti.
Ženske imamo velikokrat izziv, da se nam zaradi nihanja hormonov, naše razpoloženje hitro spreminja. Velikokrat partnerju tega ne povemo dovolj jasno. Običajno težko povemo, ker tudi same težko sprejemamo naše stanje in dogajanje - ali sploh ne vemo, da se nam to dogaja. Zato se velikokrat energijsko zapremo in pustimo partnerja v nevednosti. S tišino pa komuniciramo naše nezadovoljstvo. Ne povemo kaj se nam dogaja, kaj čutimo, kaj zaznavamo, kje nas boli ali kje imamo težave.
Naš partner potrebuje razumet, kaj se nam dogaja, če želimo, da nas podpre. On mora vedeti, da nam je težko, da si želimo biti same, da potrebujemo več nežnosti ali njegovo podporo.
In ravno zato, ker partner ne ve, se v odnosih zgodi največ trenj in izzivov. Moški primarno slabše zaznavajo svoja čustva in občutke, pa tudi slabše zaznavajo kaj se dogaja z žensko. To ne pomeni, da nam ne želijo pomagati, to samo pomeni, da ne vedo. Zato je potrebno povedati in ne čakati, da nam prebere misli - ker on tega žal ne zna. To pa je še najbolj pomembno pred in med menstruacijo, ker je ta čas za žensko najbolj poln izzivov.
Najslabše je, če ženske zato, ker smo užaljene, ali ker čutimo notranjo bolečino, odgovorimo s tišino. Takrat se ''strmamo''. V takšnih primerih s tišino veliko odgovorimo. Običajno energijsko komuniciramo, da je moški kriv za naše stanje, da je on naredil nekaj narobe, ga krivimo, me pa smo boge in užaljene. V resnici takrat ženske večinoma ne vemo, kaj v resnici čutimo in od kje tej občutki.
Zato je priporočljivo, da se ženske v takšnih stanjih malo odmaknemo. Da gremo v drugo sobo, kjer lahko nekajkrat globoko zadihamo, se umirimo, povežemo s sabo in svojimi občutki in poskusimo čim bolj brezpogojno začutiti. V takšnih primerih bomo hitro ugotovile, da moški v resnici ni nič kriv, ampak da gre za projekcijo naših bremenečih čustev iz preteklosti. Zato je pomembno, da si vzamemo čas in čutimo te občutke kar se da brezpogojno.
Ko ugotovimo, da moški ni nič kriv pa je seveda najbolj fer, da gremo do njega, se mu opravičimo in povemo, da ga imamo rade.
Majaea Maja Radej
Vir: www.svetloba.si |
Kako jasno poveš, kaj čutiš?
Prispeval/a: Kornelija dne nedelja, 26. januar 2025 @ 07:56 CET
dopolniti.
Takšni problemi nastanejo kot domino učinek napačnega
izhodišča. To izhodišče je popularna, a zelo zmotna in škodljiva
"pozitivna miselnost". Ta nas prisiljuje, da ne moremo biti
iskreno to, kar smo (čeprav s tem največkrat ni nič narobe), in
nam z diktatorskim pristopom vsiljuje lažna in neiskrena
vedenja do drugih. Poleg tega nas terorizira s potlačevanjem
naših izvornih občutkov, označuje jih za neprimerne ter nas
navdaja s slabo vestjo, če nam ne uspe ustvariti "popolne"
podobe sebe, ki jo ta popularna miselnost pričakuje od nas.
Zaradi tega je kritika postala tabu, celo najbolj blag nasvet ali
opozorilo ljudje že dojemajo kot žalitev.
Menstruacija je resnično drugačno stanje, ki nas vrže iz
stabilnosti vsakodnevne rutine potlačevanja in kontrole. Ko
zaradi te nestabilnosti oslabi nadzor, začne vse, kar smo ves
mesec tlačili in kontrolirali, prihajati na plan.
Bolj ko se pretvarjamo in več ko potlačimo, lažje nas kaj vrže iz
tira. To pomeni, da bi bilo ob bolj iskrenem vsakodnevnem
življenju manj vsega, kar bi želelo izbruhniti med menstruacijo.
Nasvet, da se po izbruhu opravičimo, pa ni najbolj ustrezen.
Izbruhne namreč to, kar nas tudi sicer moti, vendar tega nismo
pravočasno izrazili. Če bi to izrazili sproti in iskreno, bi bila to le
majhna iskra, ki bi našemu partnerju dala priložnost, da se
zamisli in kaj popravi.
Ker pa tega nismo naredili, se vse nabere in izbruhne kot
eksplozija med menstruacijo. Če se potem še opravičimo, nas
(naše pripombe) partner ne bo več jemal resno.
Tudi sami sebe ne bomo več jemali resno.
Sčasoma bomo tlačili vedno več – dokler vse to ne privede do
hujše telesne bolezni.
To, kar sem opisala, je le osnovni princip in prvi korak.
Pomembno je razumeti, da tisto, kar nas moti pri drugih, odraža
tudi našo lastnost (hudobijo), ki jo moramo predelati pri sebi. To
so osnovna načela Transformne osebnostne terapije (TOT), ki bi
nam morala postati življenjski slog. Več o tem si lahko preberete
v brezplačni e-knjigi, ki je na voljo na moji spletni strani.
https://www.terapevtska-
pot.com/_files/ugd/3f7f01_46726300d31d4892a09ddbff5f3358e
0.pdf