Trenutki drsijo,
se s soncem lovijo,
med njimi
sprehaja se dan.

Zbira jih vase,
vse ima zase,
vse več jih je
v kristalni mreži.

Zvečer se ustavi
in malho pospravi,
gre spat.
In zjutraj nov, mlad,
znova prične se igrat.

Trenutki drsijo,
se s soncem lovijo,
med njimi
sprehaja se dan.
V tej igri uživa,
na novo odkriva
kar je.
Zanj je to dovolj,
zanj je to vse.

Stalnost je minljiva,
zato, ker je živa.
Na novo poraja se dan.
Vsak dan.