|    Pustim v prostoru 
prazno mesto 
in v času vrzel. 
Praznina molči. 
 
Ko jo opazujem, 
se širi. 
Je polje neskončnih možnosti. 
 
Pustim v prostoru 
prazno mesto 
in v času vrzel. 
Praznina molči. 
Utripa brez misli. 
Le je 
in jaz z njo.
  Dotika se Duše Sveta. 
Povsem brez napora. 
Pretoči se vanjo 
in ugnezdi se njej, 
do nove vrnitve, 
dokler ne vznikne v življenje. 
Napolni praznino, 
premosti vrzel 
in mi preda žezlo, krono in prestol.
  |