Preperel hlod
postaja prah zemlje
in se vrača vanjo.

S sabo vanjo polaga spomine.
Na seme, na bilko,
na druženje s praprotjo,
na ukanje sove,
na veje iztegnjene
v nebo,
na sekanje strel v gromeči nevihti,
na moje posedanje pod krošnjo,
na rezget motorke,
na smrtni rez in na vračanje
v Mater Zemljo.

Preperel hlod
postaja prah zemlje
in se vrača vanjo.
S svojo hranljivo Modrostjo
podpre nove vznike Življenja.
Tudi mojega!