Nastavljam mreže in trnke
v jezero svojih občutkov.
Ta voda je divja, globoka,
nikoli ne vem,
kaj se ujame tokrat.

Ujame se,
kar je na vrsti,
kar zdaj išče moje potešitve
in dnevne svetlobe življenja.

Prediham, kar je ujeto,
prediham in vračam
v jezerske globine
prosojno in doživeto.

Tak ribolov me neguje,
je moder, ljubeč skrbnik,
varuh vitalnosti mojih globin.

Tak ribolov je hranljiv
za jezero in za obrežje.

Jezerska vila češe lase
novo obrastli vrbi.