Gubaste misli zvijajo
svoje spačene silhuete,
vlačijo na dan staro šaro,
zasedajo življenjski prostor
in jemljejo hranljivost dobrobiti.

Lov nanje ne pomaga,
pustim jih drseti
in jih osvetlim
z jasnim opazovanjem.

V tej čisti svetlobi
izgubljajo svojo megleno vlažnost
in se izstradajo.

Praznina se osvobojena sprosti,
mehkoba zdrsne v globino,
um si povrne ostrino
in Jaz Sem vladavino v svoji deželi.

Potuhnjenih sovražnih pritepencev
se ne znebiš z lovom.
Zlezi na opazovalnico,
da vidiš daleč, da vidiš vse.
Ko občutijo, da so opaženi,
sami pobegnejo osramočeni
in v strahu pred tvojo puško.