Ustavil se je.
Pojoča skrinjica je onemela.
Cvetoč vrt je zastal v rasti.
Šepet vetra se je potuhnil.
Vse je kazalo na zastoj.
Ustavil se je.
Uhojeno stezico je zakrila megla,
zdrizasta, gosta, siva.
Sprva je bil presenečen,
nato jezen in žalosten,
ker ni mogel dalje,
kot si je zamislil.
A znamenja so bila jasna.
Ukazala so mu zastoj.
Preostalo mu je le čakanje.
Trajalo je precej časa.
Dovolj, da se je umiril
in se oklenil zaupanja.
Odločil se je, da bo previden.
Potem se je prebudil veter.
Razpihal je megleno zaveso.
Pred uhojeno stezo se je odprl prepad.
Pot je nadaljeval,
tako, da ga je obhodil.
Utrl si je novo stezo.
Zastoj mu je rešil življenje.
Utrl si je novo stezo
in nadaljeval potovanje.
|