Najvažnejša zaveza, ki se je morate držati, je vaša zaveza do sebe.
Če ste nezvesti sebi zato, da ne bi bili nezvesti drugim, ste še vedno nezvesti. Nezvestoba do sebe je največja nezvestoba.
S tem vas ne pozivam, da kar tako menjajte ljudi okoli sebe, posel ali karkoli drugega v svojem življenju. Tega ne vzemite kot nagovarjanje k neodgovornosti. Tisto, kar želim reči je, da je prav in v redu, če poskrbite tudi zase...in to najprej. Kajti tistega, česar nimate zase, tudi drugim ne morete dati.
Mateja Kunc, djotiš svetovalka in motivacijska terapevtka
www.izaQ.si |
Motivacijska misel
Prispeval/a: titanic dne torek, 25. maj 2010 @ 08:20 CEST
S tem kar pišeš se strinjam in živim, če je le mogoče v skladu z mislijo, ki jo predstavljaš. Resnično pa je včasih težko, predvsem na poslovnem področju ostati sebi zvest na račun nezvestobe drugemu. Vendar se dolgoročno obrestuje, saj ima Bog z nami, z vsakim, ki mu sledi, prav poseben zanj edinstven plan.
lp Melita
Motivacijska misel
Prispeval/a: mateja kunc dne torek, 25. maj 2010 @ 20:20 CEST
Strinjam se s tabo, res ni vedno lahko, vendar je to, tako kot praviš tudi ti, edini način, ki vedno deluje. Tudi na poslu. Vse je po mojem mnenju stvar tega, kako na dogajanje pogledaš. Če se na primer na poslu ne bi strinjala s politiko, ki jo vodijo tvoji nadrejeni, imaš najmanj dve možnosti: ali njihovo delo s svojega zornega kota obsodiš in se pri tem zagotovo počutiš slabo, ker ostajaš v okolju, ki ni skladno s tvojimi merili ali pa se vzdržiš sodbe (navsezadnje ni nujno, da je tvoja resnica o situaciji tudi edina možna resnica, mar ne) in raje usmeriš pozornost v to, kako bi situacijo lahko izrabila za to, da bi prav v povezavi z njo tvoje vrednote prišle še bolj do izraza; na primer strpnost, sprejemanje, razumevanje, sočutje, sodelovanje... Če se držiš tega, nihče od zunaj, pa naj počne kar hoče, ne more v tebi ustvariti občutka, da si nezvesta sebi. Zato je moj moto: vse se spremeni, ko spremeniš pogled na vse.
Lepo bodi,
Mateja