NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Severni Jadran: Širitve pristanišč in več ladij bi lahko ogrozile rastlinske in živalske vrste   
    nedelja, 11. april 2010 @ 22:32 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, če bodo pristanišča v severnem Jadranu uresničila zamisli o širitvi, bo po tem delu morja kmalu plulo bistveno več ladij, spremenila se bo tudi podoba priobalnega pasu. Vodja piranske izpostave zavoda za varstvo narave Robert Turk ob tem opozarja, da je potrebno načrtovane posege ustrezno presoditi in upoštevati, da je ta del Jadrana že obremenjen.

    "Mislim, da to ni tako nedolžna zadeva. Že zdaj ne vemo, kaj se dogaja v morju. Nikakršnih ukrepov ni z vidika ohranjanja morja," poudarja Turk. Pogreša predvsem načrtovanje območij miru in zavarovanih območij v severnem Jadranu, ki bi živalskim in rastlinskim vrstam zagotovila ohranjanje.

    Povečanje ladijskega prometa bi po njegovih besedah ogrozilo mir morskih prebivalcev. Na območjih, kjer je morje plitvejše, bi plovba vplivala na morsko dno. "Severni Jadran je pomemben z vidika ribjih fondov, tu so ogrožene živalske vrste, kot sta morska želva in delfin," našteva. Povečala bi se urbanizacija obale, tovorni promet na obalnih cestah in gradnja novih logističnih centrov, dodaja.

    Da se količina pretovora v Severnem Jadranu ne more povečevati v neskončnost, čeprav bi za to obstajale logistične možnosti, je prepričan tudi raziskovalec Franc Malečkar iz Zelene alternative. Opozarja, da je Jadransko morje plitvo in zaprto ter da bo škoda, ki jo bomo plačali z izgubo biotske pestrosti, večja od izgube zaradi manjše količine pretovora.

    Ob tem pa po navedbah poznavalcev severni Jadran že zdaj ni več takšen, kot je bil pred leti. Izginil je tjulenj, delfinov je bistveno manj, krčijo se območja podmorskih travnikov. Tržaški zaliv obremenjujejo pristanišča, marine, gosta poseljenost, industrija v predmestju Trsta in Benetk, svoje pa doda še reka Pad.

    Slovensko morje je po podatkih Agencije RS za okolje prekomerno onesnaženo s tributilkositrovimi spojinami. Omenjene spojine so se v preteklosti uporabljale v premazih za zaščito proti obraščanju ladij, zaradi velike toksičnosti že v majhnih koncentracijah pa je v Sloveniji njihova uporaba v te namene od leta 2006 prepovedana.

    Maksimalna dovoljena koncentracija tributilkositrovih spojin je 1,5 nanograma v litru tekočine oziroma 0,2 nanograma v litru tekočine kot letno povprečje. Leta 2008 je bila najvišja izmerjena vrednost v našem morju 2,6 nanograma v litru tekočine, lani pa kar 16,4 nanograma v litru tekočine.

    V treh državah, ki si delijo severni Jadran, se bolj kot o zaščitenih območjih govori o širitvi industrijske in pristaniške dejavnosti. Koprsko pristanišče bi s sprejetim državnim prostorskih načrtom svoje površine povečalo za 136 hektarjev. V Reki nameravajo razširiti obstoječi kontejnerski terminal, razmišljajo pa tudi o še enem. S projektoma, vrednima dobrih 100 milijonov evrov, bi pridobili 1000 metrov operativne obale.

    V Italiji načrtujejo poleg plinskega terminala v Žavljah še širitev tržaškega in beneškega pristanišča. V Trstu bi za potrebe kontejnerskega pretovora na devetdesetih hektarjih zgradili nov osmi pomol in za 800 metrov podaljšali sedmi pomol. S podaljšanjem pomola bi letni pretovor kontejnerjev podvojili na milijon kontejnerskih enot. Nov kontejnerski terminal podobnih dimenzij in zmogljivosti načrtuje v industrijski coni Maghera tudi beneško pristanišče.

    Vse bolj otipljiva postaja tudi zamisel o povezovanju tržaškega in tržiškega pristanišča v skupno logistično platformo. Pri 240 milijonov evrov vrednemu projektu, ki med drugim predvideva kontejnerski terminal v Tržiču z zmogljivostjo pretovora dveh milijonov kontejnerjev letno, bi imela ključno vlogo novoustanovljena družba Unicredit Logistic. Pač pa je guverner pokrajine Videm Julijska krajina Renzo Tondo v ponedeljek zanikal, da bi italijanska vlada imela kakršni koli projekte glede jedrske elektrarne v Tržiču, še pišejo pri Dnevniku.si.

    Vir: dnevnik.si

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • dnevnik.si
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Osveščanje in ekologija

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Severni Jadran: Širitve pristanišč in več ladij bi lahko ogrozile rastlinske in živalske vrste | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,54 seconds