Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20100411191945834

Severni Jadran: Širitve pristanišč in več ladij bi lahko ogrozile rastlinske in živalske vrste nedelja, 11. april 2010 @ 22:32 CEST Uporabnik: Sonce Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, če bodo pristanišča v severnem Jadranu uresničila zamisli o širitvi, bo po tem delu morja kmalu plulo bistveno več ladij, spremenila se bo tudi podoba priobalnega pasu. Vodja piranske izpostave zavoda za varstvo narave Robert Turk ob tem opozarja, da je potrebno načrtovane posege ustrezno presoditi in upoštevati, da je ta del Jadrana že obremenjen. "Mislim, da to ni tako nedolžna zadeva. Že zdaj ne vemo, kaj se dogaja v morju. Nikakršnih ukrepov ni z vidika ohranjanja morja," poudarja Turk. Pogreša predvsem načrtovanje območij miru in zavarovanih območij v severnem Jadranu, ki bi živalskim in rastlinskim vrstam zagotovila ohranjanje. Povečanje ladijskega prometa bi po njegovih besedah ogrozilo mir morskih prebivalcev. Na območjih, kjer je morje plitvejše, bi plovba vplivala na morsko dno. "Severni Jadran je pomemben z vidika ribjih fondov, tu so ogrožene živalske vrste, kot sta morska želva in delfin," našteva. Povečala bi se urbanizacija obale, tovorni promet na obalnih cestah in gradnja novih logističnih centrov, dodaja. Da se količina pretovora v Severnem Jadranu ne more povečevati v neskončnost, čeprav bi za to obstajale logistične možnosti, je prepričan tudi raziskovalec Franc Malečkar iz Zelene alternative. Opozarja, da je Jadransko morje plitvo in zaprto ter da bo škoda, ki jo bomo plačali z izgubo biotske pestrosti, večja od izgube zaradi manjše količine pretovora. Ob tem pa po navedbah poznavalcev severni Jadran že zdaj ni več takšen, kot je bil pred leti. Izginil je tjulenj, delfinov je bistveno manj, krčijo se območja podmorskih travnikov. Tržaški zaliv obremenjujejo pristanišča, marine, gosta poseljenost, industrija v predmestju Trsta in Benetk, svoje pa doda še reka Pad. Slovensko morje je po podatkih Agencije RS za okolje prekomerno onesnaženo s tributilkositrovimi spojinami. Omenjene spojine so se v preteklosti uporabljale v premazih za zaščito proti obraščanju ladij, zaradi velike toksičnosti že v majhnih koncentracijah pa je v Sloveniji njihova uporaba v te namene od leta 2006 prepovedana. Maksimalna dovoljena koncentracija tributilkositrovih spojin je 1,5 nanograma v litru tekočine oziroma 0,2 nanograma v litru tekočine kot letno povprečje. Leta 2008 je bila najvišja izmerjena vrednost v našem morju 2,6 nanograma v litru tekočine, lani pa kar 16,4 nanograma v litru tekočine. V treh državah, ki si delijo severni Jadran, se bolj kot o zaščitenih območjih govori o širitvi industrijske in pristaniške dejavnosti. Koprsko pristanišče bi s sprejetim državnim prostorskih načrtom svoje površine povečalo za 136 hektarjev. V Reki nameravajo razširiti obstoječi kontejnerski terminal, razmišljajo pa tudi o še enem. S projektoma, vrednima dobrih 100 milijonov evrov, bi pridobili 1000 metrov operativne obale. V Italiji načrtujejo poleg plinskega terminala v Žavljah še širitev tržaškega in beneškega pristanišča. V Trstu bi za potrebe kontejnerskega pretovora na devetdesetih hektarjih zgradili nov osmi pomol in za 800 metrov podaljšali sedmi pomol. S podaljšanjem pomola bi letni pretovor kontejnerjev podvojili na milijon kontejnerskih enot. Nov kontejnerski terminal podobnih dimenzij in zmogljivosti načrtuje v industrijski coni Maghera tudi beneško pristanišče. Vse bolj otipljiva postaja tudi zamisel o povezovanju tržaškega in tržiškega pristanišča v skupno logistično platformo. Pri 240 milijonov evrov vrednemu projektu, ki med drugim predvideva kontejnerski terminal v Tržiču z zmogljivostjo pretovora dveh milijonov kontejnerjev letno, bi imela ključno vlogo novoustanovljena družba Unicredit Logistic. Pač pa je guverner pokrajine Videm Julijska krajina Renzo Tondo v ponedeljek zanikal, da bi italijanska vlada imela kakršni koli projekte glede jedrske elektrarne v Tržiču, še pišejo pri Dnevniku.si. Vir: dnevnik.si Komentarji (0) www.pozitivke.net