Spomini moje preteklosti
kot nevidne dolge lovke
segajo po meni..me
vračajo v kolo nekega časa,
mi stiskajo dušo…..srce;
s sivino tesnobe se družijo,
prihajajočo iz dna temnega
ozadja delujoče podzavesti;
kot udarci biča nevidnega
v globine duše, zelo boleči,
udarjajo v stene čustev..mi
vračajo slike minulega časa;
sam v prazničnem vrtincu želja
in iluzij…teženj…preveč vsega,
hodim v spirali blodnjaka
hotenj...dosega utopij nadejanj,
izven dosega preteklih spominov sanj.
Prijateljem
|