Visoko v planinah,
v snežnih strminah,
mraz, sneg in led,
vabijo v skrivnosten svet.
In tja se podajo,
strahu ne zaznajo,
željni pogleda iz višin,
zagon jim adrenalin.
Le plaz snežen,
kamen, okrušek leden,
v večnost jih popelje,
sanje sneženi plaz zmelje.
In če ledene sveče bi gorele,
v spomin umrlim mogle, smele,
sneg ves bi le stalile,
privlačnost pregnale, odpodile. |