Odločilno oziroma največjo težo za krvavo novejšo zgodovino človeštva lahko pripišemo ponarejanju Jezusovega nauka in življenja. Ko je leta 370 Hieronim po nalogu takratnega papeža moral sestaviti biblijo, ni smel uvrstiti vanjo citate o Jezusovi veliki ljubezni do živali. V pismu Juvenianu je Hieronim napisal, da je Jezus očitno zapovedal ne jesti mesa, kar veliko antičnih spisov, ki niso umeščeni v biblijo tudi jasno dokazuje.

Kljub temu je Hieronim ta pomemben vidik Jezusovega nauka pri sestavljanju biblije prikril oziroma prevzel že ponarejene predloge. (vir: Živalim sovražna Hieronimova biblija) To ponareditev Jezusovega nauka morajo milijoni živali vsak dan plačati s svojim življenjem.

Nešteto milijard živali je bilo od takrat prepuščenih hiranju v temnih hlevih in nato ubitih. Še posebej »krščanska« ljudstva so mutirala v požeruhe mesa. Posledice tega prikrivanja so za naravo, živali in ljudi nepredstavljive in zaradi klimatskih sprememb, ki jih v največji meri povzroča živinoreja, verjetno usodne…

Jezusov evangelij, ki ga cerkev ni želela uvrstiti med bliblične spise, govori zelo jasno o  Jezusovi veliki ljubezni do živali in narave. V knjigi To je moja beseda A in Ώ Kristus preko preroške besede za današnji čas dodatno pojasnjuje in poglablja temo o vegetarijanstvu in pravicah živali iz omenjenega spisa. Naj navedemo nekaj odlomkov:

Ko je bil Jezus na poti z nekaterimi učenci, je srečal moža, ki je dresiral pse za lov na druge živali, in rekel je možu: »Zakaj počneš to?« In mož Mu je odgovoril: »Ker živim od tega. Komu koristijo te živali? Slabotne so, psi pa so močni.« In Jezus mu je rekel: »Manjka ti modrost in ljubezni. Glej, vsaka stvaritev, ki jo je ustvaril Bog, ima svoj smisel in namen. In kdo lahko pove, kaj je dobrega v njej in kako koristi tebi ali človeštvu? In za tvoje preživetje: Glej polja, kako rastejo in so rodovitna, pa drevesa polna sadežev in zelišča! Kaj hočeš še več, kot ti da pošteno delo tvojih rok?« Kristus pojasnuje: »Gorje lovcem in gorje tistim, ki zahtevajo meso! Tako lovci kot tudi tisti, ki kot kanibali poželjivo jedo meso živali, bodo trpeli in preganjale jih bodo trpljenje in bolečine živali. Kar človek seje, bo žel – ali v zemeljskem življenju ali kot duša v krajih očiščevanja.«

Konj se je zrušil, ker je bil preobremenjen. Mož ga je pretepal, da je krvavel. In Jezus je stopil k njemu in rekel: »Ti sin krutosti, zakaj pretepaš svojo žival? Mar ne vidiš, da je veliko prešibka za svoje breme, in ne veš, da trpi?« Mož pa je odvrnil: »Kaj imaš ti opraviti s tem? Svojo žival lahko pretepam, kolikor hočem, moja je namreč, kupil sem jo za lepo vsoto denarja.« Kristus pojasnuje: »Čeprav je človek kupil žival, kljub temu ni njegova last. Tako kot spada duhovno telo, duša v človeku, k večni biti, tako je tudi žival ustvaril stvariteljski Duh in spada k življenju, ki je in biva večno – k Bogu. Če človek ne ljubi svojih bližnjih, torej svojih soljudi, nesebično, jim tudi ne bo nesebično služil. Svoje samoljubje potem prenese tudi na svet živali, rastlin in kamenin.«

Kristus: »Nikoli ne ubijte živali za osebno porabo. Glejte, narava, življenje stvarstva, skrbi za vas. Zadoščajo naj vam sadeži polj, vrtov in gozdov.«

Poželenje po mesu obremeni dušo in telo

Kristus: »Če zaradi vas prelijejo kri neke živali, potem to pravočasno odklonite, preden jo bodo za vas odpeljali na zakol, kajti nobena žival naj ne bo žrtvovana – niti Bogu niti ljudem. Žrtvovanje ljudi in živali je Bogu groza. Če pa vam ponudijo jed, ki vsebuje meso in ribo, in so bili darovi pripravljeni že pred vašim prihodom, potem jejte in podarite teh nekoliko grižljajev v molitvi Bogu Očetu – Materi. Njegova moč tedaj spremeni nižje v višje.« V tem primeru je to gesta spoštovanja do gostitelja. Tukaj smiselno velja izjava: »Telesa ne onesnaži to, kar gre v usta – na primer nekaj grižljajev mesa – ampak to kar pride iz ust: neljubezniva, sovražna, nevoščljiva čustva, misli in besede. Nasprotno pa zadovoljevanje poželenja po ribah, mesu in alkoholu obremeni dušo in onesnaži telo. V splošnem pogovoru z gostiteljem lahko nato nakažeš, da se ti, gost, vedno bolj distanciraš od mesa in mesne hrane, ker si spoznal, da mrtva hrana ne pomaga ne duši ne telesu, kajti Božji zakon je življenje. Pošteni, nesebični pogovori lahko marsikomu pomagajo, da spozna, kaj sem Jaz Kristus, kot Jezus zapovedal ljudem: Za nesebičnega, poštenega človeka razen zakonite hrane, ki jo daje narava: žito in sadeži, ni druge hrane za telo.

Gonjač je tepel kamelo in jo kruto trpinčil, ker se zaradi pretežkega tovora ni mogla premakniti naprej. Ko je to videl Jezus, mu je rekel: »Zakaj tepeš svojega brata?« In mož mu je odgovoril: »Nisem vedel, da je moj brat. Mar ni tovorna žival in ustvarjena za to, da mi služi?« In Jezus je rekel: »Mar ni isti Bog ustvaril iz iste snovi to žival in tvoje otroke, ki ti služijo? Ali nista oba prejela od Boga istega diha?« In mož se je zelo čudil nad temi besedami. Nehal je tepsti kamelo in jo osvobodil dela bremena. Kristus pojasnuje: »Kot Jezus iz Nazareta sem govoril mnogim ljudem o zakonu življenja, tako tudi o živalih, ki podobno kot ljudje občutijo bolečino, trpljenje in veselje. Tako kot človek naj ne bi bil proti bližnjemu, temveč za bližnjega, tako naj bi bil tudi za živali in odgovoren za njih, ker služijo človeku. Kdor jih tepe in muči, ta bo nekoč občutil enako ali podobno na svoji duši in na svojem telesu.«

Kristus: »V poljskih in gozdnih sadežih je življenjska substanca, ki ohranja človekovo telo zdravo, pa tudi njegovo mesno substanco in kri – ni pa je v ubitih živalih, ki se jedo, kajti meso je mrtva hrana.«

Ljudje in živali so se na začetku hranili z rastlinami

Kristus: Ljudje in živali so se razvijali na tej Zemlji postopoma. Oba, človek in žival, sta se v Božjem vrtu hranila z rastlinami. Ko je človek padal vedno globje v greh, je obenem padal tudi v temo nevednosti in podlegel je egoizmu. Iz egoizma je človek začel iskati najrazličnejše užitke in začinjeno, kislo in živalsko hrano. Trda lupina, človekov jaz, grobi čuti, so privedli do čutnosti, ki je terjala zadovoljitev. Čutnega človeka, čigar misli so postajale vedno bolj egoistične, je gnalo k hrani, ki je ustrezala njegovemu mišljenju in dejanjem. Zato je začel s pripravljanjem hrane vedno bolj spreminjati naravne snovi v kisle, ostre in sladke. Posledica vsega  je bila, da je človek začel loviti živali, jih ubijati, njihovo meso je začinil in ga jedel. »

Jezus je prišel v neko vas in tam videl majhno muco, ki je bila brez gospodarja. Bila je lačna in je mijavkala. Dvignil jo je, zavil jo je v Svojo obleko in jo pustil počivati na svojih prsih. In ko je šel skozi vas, je dal muci jesti in piti. In nekateri ljudje so pravili: »Ta mož skrbi za vse živali. So mar njegovi bratje in sestre, da jih tako ljubi?« Pa jim je rekel: » Resnično, to so vaši sobratje iz velike Božje družine, vaši bratje in sestre, ki imajo od Večnega isti dih življenja.«

Kristus: »Kdor muči živali ali jih ubija, tega roke so zamazane s krvjo. Kdor uživa živalsko meso, onesnažuje naravo in jo skruni, je nečist. Takšni ljudje se ne morejo ukvarjati s svetimi stvarmi in zato tudi ne morejo učiti in razlagati zakona nebes. Bog daje ljudem iz naročja matere Zemlje vse, kar zemeljsko telo potrebuje za življenje.

Kristus: »Spoznajte: Kar storite živalim, tudi to storite Meni, Kristusu – in prav tako sebi. Bog, Večni, je zaupal človeku tudi živali – toda ne, da jih muči, ampak, da živi z njimi. Človek naj bo za žival, in tudi žival bo za človeka. In veselo mu bo služila.
Ko je šel Jezus v Jeriho, je srečal moškega z mladimi golobi in s kletko polno ptic, ki jih je ujel. In rekel je moškemu: »Kaj delaš z njimi?« In moški je odgovoril: »Živim od tega, da prodajam ptice, ki sem jih ujel.« In Jezus mu je rekel: »Kako bi bilo, če bi bil tebe kdo, ki je močnejši in pametnejši, ujel in zvezal ali pa celo tvojo ženo in otroke in bi te bil zaprl, da te proda v svojo korist in bi se s tem preživljal?« In moški se je začudil tem besedam in Njegovi veliki moči in je spustil ptice. Ko so bile proste, so zletele k Jezusu, sedle so na njegova ramena in Mu pele. In moški Ga je še vprašal, kakšen je Njegov nauk, in odšel je po svojih poteh in se naučil plesti košare. S svojim delom si je služil kruh in razbil je svoje kletke in pasti in postal Jezusov učenec.

Bogu ne izkazujemo časti s klanjem živali

Jezus: »Resnično, povem vam, na svet sem prišel zato, da odpravim vse krvave daritve in uživanje mesa živali in ptičev, ki jih ljudje koljejo.« Kristus pojasnuje: «Nobena sprememba bodisi v človeku bodisi v svetu, se ne zgodi od danes na jutri. Gre za postopni proces spreminjanja. Kdor se obrne k Bogu, ta čisto počasi spremeni svoje mišljenje in življenje in tako plemeniti svoje čute. Pri tem se bo vedno bolj odtegoval mesni hrani in bo ohranjal mir z ljudmi in s kraljestvi narave. V novih generacijah ne bo več krvavih daritev, kajti ljudje spoznavajo, da na ta način ne izkazujejo Bogu časti. Današnje človeštvo živi v velikem časovnem preobratu iz starega, grešnega sveta v Novi čas. Ko bo ta preobrat že skoraj dokončan, bodo ljudje vse bolj izpolnjevali Božje zakone in bo tako, kot sem Jaz napovedal kot Jezus: En pastir bo in ena čreda in narodi bodo en narod. Takrat bo odpravljena vsakršna krvava žrtev, tudi uživanje živalskega mesa.«

O Jezusovem odnosu do hrane lahko preberemo tudi v Evangeliju miru Esenov. Po izjavah madiarskega raziskovalca Edmonda B. Szekelyja je en izvod aramejske izdaje shranjen in nedostopen v Vatikanu. Po njegovih lastnih izjavah je dobil za kratek čas vpogled vanj in je po spominu napisal tekst. Po njem je učil Jezus: »In meso zaklanih živali v njegovem telesu bo postalo njegov lasten grob. Kajti resnično, rečem vam: Tisti, ki ubija, ubija samega sebe in kdor je meso ubitih, je od mrtvega telesa« (str. 41). Stavek, ki se sklada s tem, kar sicer vemo a Jezusu.