Na mojih podplatih
so zalepljene rožice.
Za nohtom je pšenično zrno.
Kmalu bo vse zeleno.
Vrata mi loputajo v srcu.

Sem velika sončnica,
povezana z obračanjem
zemeljske oble k soncu.
Ko odprem vrata,
vstopijo žarki,
razširijo prostor
in pozlatijo liste.
Nikoli ne ugasnem svojih luči.

Tudi trava se v vetru zvija
in ravna proti svetlobi.
To vidijo samo ptice.
Drobni otroci neba.

www.tatjana-malec.si