|  Zadnji izsledki raziskovalnega projekta EU Kids Online projekta kažejo, da je v Sloveniji sicer dovolj pozornosti namenjene osveščanju otrok o varni rabi interneta, premalo pa je na spletu takšnih pozitivnih in varnih vsebin, ki otroke in mladostnike dejansko zanimale, je pokazala raziskava, ki jo za Slovenijo vodi dr. Bojana Lobe iz Centra za metodologijo in informatiko na Fakulteti za družbene vede.
V okviru projekta je bilo analiziranih in primerjanih 250 empiričnih študij iz 21 evropskih držav ter vse študije, ki so bile uradno izvedene s strani EU v državah članicah in kandidatkah. Študije so zajemale podatke o uporabi interneta med otroci in mladostniki, starševski vlogi pri nadzorovanju uporabe, potencialnih ter dejanskih tveganjih in priložnostih na internetu.
Kakor starši, tako otroci
V splošnem je za otroke in mladostnike, katerih starši uporabljajo internet, značilno, da ga tudi sami v večji meri uporabljajo. V skandinavskih državah, Belgiji, Španiji, Italiji, Nemčiji in Sloveniji) otroci internet pogosteje uporabljajo doma. V Veliki Britaniji, na Češkem, Poljskem, Portugalskem, v Bolgariji, Romuniji in Grčiji pa ga pogosteje uporabljajo v šolah.
Za vse evropske države je značilno, da uporaba interneta pri otrocih in mladostnikih narašča z njihovo starostjo vse do sredine dvajsetih let, kjer doseže vrhunec. Na splošno vlada prepričanje, da otroci več uporabljajo internet kot starši. Rezultati kažejo, da to zares velja za otroke in mladostnike od 12-17 let, mlajši od 11 let pa internet uporabljajo manj, kot njihovi starši. Iz tega lahko sklepamo, da bo starševsko posredovanje in izobraževanje uspešnejše pri mlajših otrocih kot pri najstnikih.
Na splet po znanje in zabavo
Izsledki tudi kažejo, da otroci in mladostniki internet uporabljajo v izobraževalne namene, za igranje iger in zabavo, za iskanje informacij, za sodelovanje na spletnih mestih za socialna omrežja (na primer Facebook, GlasujeZame, Simpatije, MySpace) in izmenjavo izkušenj prek raznih aplikacij za klepetanje. Manj značilno pa je sodelovanje v različnih civilnih akcijah in kreiranje uporabniških vsebin.
Profesorica Sonia Livingstone, vodja celotnega projekta EU Kids Online, pravi, da se vsak otrok povzpne po lestvi online priložnosti: najprej začne z iskanjem informacij, nadaljuje skozi igre in komuniciranjem s sovrstniki, nato pa začne z bolj kreativnimi aktivnostmi.
Glede na izsledke lahko online tveganja med otroci in mladostniki v preučevanih evropskih državah razvrstimo po pogostosti v naslednjem vrstnem redu:
- Razkrivanje osebnih informacij (približno polovica otrok in mladostnikov);
- srečanje s pornografijo (približno štirje od desetih otrok);
- srečanje škodljivih in nasilnih vsebin (ena tretjina najstnikov);
- biti žrtev nadlegovanja, zasledovanja, žaljenja (od ena do šest od desetih otrok);
- sprejemanje neželenih seksualnih komentarjev (do trije od desetih otrok);
- Osebno srečevanje online znancev in neznancev (eden od enajstih otrok).
Starši se poslužujejo različnih strategij pri nadzorovanju otrok na internetu. Najbolj priljubljena strategija je omejevanje časa. Pogosto se tudi usedejo z otrokom pred računalnik in se o uporabi pogovarjajo. Takšni načini so staršem ljubši kot razne tehnične rešitve (nastavljanje filtrov in raznih programov). Značilno pa je, da starši z boljšim socio-ekonomskim statusom pogosteje spremljajo otrokovo uporabo. Pogosteje spremljajo dekleta, kot fante. Glede na starost se spremljanje stopnjuje do enajstega leta starosti, potem pa zopet pada. Med najstniki je značilna uporaba interneta v njihovih sobah, kamor se lahko umaknejo, kar je s stališča nadzora starša nad otrokovimi spletnimi aktivnostmi slabo.
Kaj pa v Sloveniji?
Kljub temu, da je bila Slovenija iz pretežnega dela primerjav izključena zaradi pomanjkanja podatkov, jo je bilo glede na stopnjo online tveganj in deležem uporabe interneta med otroci in mladostniki mogoče uvrstiti med države s srednjim deležem uporabe ter visoko stopnjo online tveganj.
»Uporaba interneta med slovenskimi otroci je v primerjavi z njihovimi evropskimi kolegi malo nad povprečjem, stopnja tveganj pa zelo visoka. Ne eni strani je osveščanje o varni rabi interneta v Sloveniji izjemno razvito in razširjeno, tako s strani nacionalne točke osveščanja Safe-si (www.safe.si) in Spletnega očesa (www.spletno-oko.si) kot s strani ponudnikov interneta. Na drugi strani pa slovenski starši v primerjavi z evropskimi redkeje svojim otrokom določijo pravila pri uporabi interneta. Svoja znanja in sposobnosti za obvladovanje online tveganj ocenjujejo podpovprečno. Tudi sistematičen pregled pozitivnih vsebin v slovenskem jeziku, kaže na primanjkljaj v primerjavi z ostalimi državami. O tem, kaj počno naši otroci in mladostniki na internetu, pa taki ali tako vemo bore malo. Prav zato, da bomo v prihodnje lahko zagotovili primerljivost in trdno osnovo za razvoj aktivnosti Safe-si in Spletnega očesa, v prihodnjih mesecih pripravljamo obširno raziskavo o uporabi interneta in mobilnih tehnologij po slovenskih domovih. V njej se bomo osredotočili na otroke in mladostnike, stare od 8-19 let.« je povedala dr. Bojana Lobe iz Centra za metodologijo in informatiko na Fakulteti za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani, vodja projekta EU Kids Online pri nas.
Dodatne informacije o projektu EU Kids Online na www.eukidsonline.net ali Bojana.Lobe@fdv.uni-lj.si |
NE ZAMUDITE
