V Evropi vsako leto na tisoče ljudi postane žrtev trgovanja z namenom spolne ali drugačne zlorabe. Ker so žrtve ujetnice oziroma ujetniki, gre pravzaprav za sodobno obliko suženjstva.
Ljudje so obravnavani kot blago, ki se ga za prisilno delo lahko kupuje in prodaja, navadno v spolni industriji, pa tudi v kmetijstvu, prijavljenih ali neprijavljenih delavnicah in zasebnih gospodinjstvih. Delo opravljajo za borno plačilo ali popolnoma zastonj. Nekatere žrtve so prisiljene v beračenje ali pa jim odstranijo organe, ki jih uporabijo za nelegalne transplantacije. Večina odkritih žrtev tovrstne trgovine je žensk, poleg tega so mnoge žrtve mladi, včasih otroci.
Mednarodna organizacija dela (ILO) ocenjuje, da je takšnih ljudi več kot 2,45 milijona, več kot 600.000 pa jih je v Evropi. Trgovino z ljudmi, ki poteka tako znotraj kot izven državnih meja, strokovnjaki po dobičkonosnosti uvrščajo takoj za trgovino z mamili, orožjem in pranjem denarja.
Kaj dela Evropa
V Evropi v okviru boja proti trgovini z ljudmi delujeta Svet Evrope in Evropska unija. Njune dejavnosti vključujejo preprečevanje trgovine in kazenski pregon trgovcev z ljudmi, ozaveščanje javnosti ter varstvo človekovih pravic in pomoč žrtvam trgovine.
Za žrtve trgovine z ljudmi ali za tiste, ki so kot žrtve prepoznali nekoga drugega, je EU vzpostavila tudi evropsko telefonsko linijo. V Sloveniji klice na telefonski številki 080 17 22 in 031 613 000 sprejemajo svetovalci Društva Ključ.
Dodatno branje:
www.euekspres.si |