Na Brdu pri Kranju je tik pred volitvami potekala mednarodna konferenca o pravnih vidikih verske svobode. Državni Urad za verske skupnosti, na čelu katerega je še iz časov prejšnjih LDS-ovih vlad nastavljeni katolik g. Čepar, ki konferenco organizira, nanjo ni povabil nobenega od slovenskih sociologov religije. Ti so zanjo izvedeli zgolj po naključju. Profesor s FDV dr. Marjan Smrke, je prepričan, da vlado oziroma urad za verske skupnosti moti predvsem njihova kritičnost.
Smrke je sicer znan sociološki kritik katoliške cerkve, ki jo je razgalil tudi v knjigi Družbena mimikrija. V njej piše, da so religije pogosto le izvori posvečenih izgovorov za doseganje povsem drugovrstnih, pritlehnih ciljev. Kar naj bi se tikalo nekakšnih vzvišenih sfer, je izza dimnih zaves mimikretičnih signalov prepoznati kot surovo igro moči, kakršne še svet živali uprizarja le v svojih najslabših trenutkih.
V knjigi omenja tudi zgodovinske vire, denimo Konstantinovo darovnico, ki je eden najdaljnosežnejših ponaredkov v evropski zgodovini: dokazovala naj bi, da je cesar Konstantin na začetku 4. stoletja papežu Silvestru I. podaril obsežna ozemlja rimskega cesarstva. V srednjem veku si je rimskokatoliška cerkev s tem ponaredkov v rokah prilastila velike posesti, ki so utrjevale njeno družbeno moč. Smrke navaja tudi kritične izjave Primoža Trubarja do RKC, ki katoliško duhovščino, ki se navzven predstavlja z raznoraznimi istovetenji s Kristusom šteje za navidezne duhovnike, lažne preroke in lažne Kristuse. Jezuite, orodje protireformacije, pa je opredelil kot »volčji ceh v ovčjih oblačilih«. V knjigi so tudi citati filozofa Paula Holbacha (1723 -1789) iz njegove knjige Razkrinkano krščanstvo, v katerem poudarja, da so cela vrsta cerkvenih delovanj premišljene prevare in da osrednji obredi rimskokatoliške cerkve niso nič drugega kot magijski obredi.
Borislav Kosi, Križevci pri Ljutomeru
|
Se katoliška cerkev boji znanstvenih kritik sociologov, npr. g. Smrketa?
Prispeval/a: eckhart dne sreda, 8. oktober 2008 @ 17:26 CEST
Tako je. Če je bistvo resničnega Jezusovega nauka miroljubnost, pacifizem, ljubezen do živali, ljudi in vsega stvarstva, potem Rimskokatoliška cerkev ne samo da ni krščanska, ampak deluje direktno PROTI nauku Jezusa iz Nazareta. Neovrgljivih znanstvenih dokazov iz zgodovine za ljudomrznost Vatikana in njegove cerkve imamo ničkoliko. Ne samo jaz, pa ne samo dandanes nikakor ne enačimo katolicizma s krščanstvom, saj katolicizem ni nič drugega kot v nam dosedaj poznani zgodovini daleč najagresivnejša inačica bojevitega poganstva.