|  Večna dilema med nama,
je v postelji, leži z nama,
kdo več da, kdo več dobi,
je v zraku, nad nama visi;
tisti mah, ko se uskladiva,
ko si nasitiva..želje..potrebe,
je ni, takoj je preč…izgine,
ko strastem..srcu zadovoljiva;
takrat, ko pa vsak svojo pot
ubirava in se preganjava,
meni strah..dvom..dilema
polnijo dušo..srce vsakokrat;
z mano so v sanjah..postelji,
so z moro, z njo se bratijo,
z njo nastopajo, me morijo,
zmagajo vedno, ko te ni;
dileme kdo, kdaj več izgubi,
ko sva narazen….vsak sebi,
ni, skoraj vedno sem jaz tisti,
ki potegne krajši konec…trpi.
|
NE ZAMUDITE
Večna dilema...
Prispeval/a: klaruška dne ponedeljek, 22. september 2008 @ 18:37 CEST
konkretne, direktne so dileme večne.
moja dilema je malo drugje -
nočem bit hansaplast za limanje špranje,
odnosa med njima.
dobro mi je znana ta vloga
od doma, obvladam, ne vpraš.
kaj naj zdaj jaz? rezgečem
kot majhen osliček. potem se pa
spomnim, da sem že davno od doma,
da zmorem se branit.
ni mi več treba zdravilke
odnosa staršev igrat.
sakramensko privlačen mi je tist moški,
bi z njim se šla pravi odnos,
ne bi vage s sabo nosila,
a kaj naj, on s sabo nosi celo familijo.
pa se še sprašujem
od kod moja jeza, nemir.
saj je čist jasn,
da si faclam v svoje življenje špetir.
če vstopim...
sem že vstopila, takrat ko z njim sem
prvo besedo spregovorila.
nekaj me vleče... ma kaj se da preživet?
Večna dilema...
Prispeval/a: kanika59 dne ponedeljek, 22. september 2008 @ 20:56 CEST
čeprou ga vse skupaj ni za bičerin,
ki je zdej, ma sej je dost pup..čeč,
ki jih čemo več?
nam on je dal,
podelil poslanstvo,
da ga en bot čagamo,
an poli, bejž spat v onostranstvo....
Kanika
Večna dilema...
Prispeval/a: klaruška dne torek, 23. september 2008 @ 14:58 CEST
ki zdej?
svoje življenje si organiziram,
vse pod nadzorom, vse planiram.
enkrat sem si prisegla,
ljubezni k sebi več ne bom spustila.
pa me je čustvo ljubezensko,
močnejše od mene, presenetilo zelo,
vse na glavo postavilo.
"ljubezen te butne, če češ al pa ne."
počasi racio vključujem,
da si debatiral z mano
se tebi, kanika, zahvaljujem.
Večna dilema...
Prispeval/a: kanika59 dne četrtek, 25. september 2008 @ 15:57 CEST
Oooo, pustiva malenkosti...fraze vsakdanje,
vsak dela usodo svojo,
vsaj misli, da jo,
zase menim, da sem unikat za j....
v glavo in to pravo...zgornjo,
z spodnjo,
njo imam še samo za nadlogo in pranje ročno,
saj 'mašine' ni, ki prala bi tako robo;
nekatere pravijo:"lastna hvala, cena mala",
saj jim na neki naćin verjamem,
kako je v tem svetu, vem,
brez muje se še čevelj ne obuje, moja mala,
ha, ha
Uživaj zrak jesenski in vzorčno sonce.
lp, fp-Kanika