1. Sem »mala« duša v svetu »Velikih«,
ampak brezlikih, izgubljenih duš.
Po blatu korakate, samo, da ne jokate.
Mrtvi bogovi vas popeljejo v šus.

2. Z radosti izrazom na svojih obrazih
slinasti lačni k »dobrinam« polzijo.
S smrklji pod nosom ne opazite štosa…
Ampak kdo sem, da »Velike« učim.
Nekdo že pred vami za krožnik »ostankov«
svoje bistvo volkovom z veseljem prodal.
So že pred vami revolucionarji
zastavo zablode - usodne obsodbe
gor izobesil in se v prepad podal.

Da, to je mojstr(g)ovina, draga umetnina.
Roke že srbijo? Že slišim: daj, daj…
Stekleni oči, se tresoči dlani,
požrešnost, zavist – kje je že smisel?

Z džojntom v zobeh in mamilom v krvi
nekaterim »Velikim« minevajo dni.
V mrežo lastnih besed, človek, ti boš ujet… spet.

3. Talec, ki je prišel v ta sLepi svet
v ma(i)t(r)erijo z vseh strani objet
zdaj molku daje obet.

4. Ne, ni to nova pot, to je tik pred koncem.
Črna luknja - je zdaj tvoje sonce.