Leta so tu…
Neizprosno opominjajo
na prazne roke,
izčrpan um
kriči po zdravi hrani,
celoten organizem se brani
spon nezdravih razvad,
brani se nemočnega opazovanja
in sprejemanja vloge žrtve,
brani se očitkov, pa čeprav upravičenih,
nenazadnje pa se brani sleherne statičnosti
in fatalne vdanosti v neko vnaprejšnjo določenost…
Danijela Premzl
|