NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 20-jun
  • Festival Lent 2025

  • sobota 21-jun
  • VegaMarket v Kopru 2025
  • Poletna muzejska noč 2025

  • nedelja 22-jun
  • Pesem o svobodi

  • ponedeljek 23-jun
  • Radovednica iz čebelnjaka

  • torek 24-jun
  • Slovenske taboriščnice v nacističnih koncentracijskih taboriščih

  • sreda 25-jun
  • Mladinski simfonični orkester Alpe-Adria

  • petek 27-jun
  • Vibe Check 3 leta!!!

  • sobota 28-jun
  • Fallen Division, Visteria

  • ponedeljek 30-jun
  • Pevski atelje za zborovske pevce

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Morski vali   
    torek, 4. marec 2008 @ 19:57 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Skozi koren besede nevihta
    prodiram v notranje uho morja
    in sprejemam zvoke tišin iz globin.
    Nekakšen »Zbogom« plapola,
    ko svetilnik prižiga luči ladji,
    ki zarezuje brazde skozi
    srdite razpenjene valove,
    raztovorjena teže svojega trupa.

    Preluknjam vodo in spustim ptico
    skozi lino uglašene ustne odprtine,
    ki ničesar ne vsebuje. Le praznino.
    Ni ne rojstvo ne smrt.
    Vidim nek slamnat odvržen klobuk na valu,
    napolnjen z življenjem, ki ga še ni.
    Valu, ki bi hotel biti jaz in jaz on.
    Dotakne se me njegov obris brez imena.

    Ko bom shodila po morskem dnu,
    bom z zlatim ključem v rokah
    odklepala nemirne skrinjice
    s pretrgano popkovino življenja,
    ki so podarjale vid poln sanj in obljub.
    Zapeljivi glas siren me pojoče vabi
    v globine pokrajin brez začetka in konca,
    kjer se grebeni iskanj nikoli ne končajo
    in kjer na peščinah ležijo odprte školjke.

    Živa svetloba me se me je dotaknila
    z okornimi udi, z okostjem žil
    in nežnimi zapisi v odvrženih listih.
    Z loputo na očeh in ušesih plavam z vali.
    Z blazinicami prstov tipam morje,
    ki me posvečeno zlaga v platano na obrežju.
    Moj čoln je ravnokar zdrsnil mimo
    in jaz sem ostala tu, na strani svojega uma.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Morski vali | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2025 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,27 seconds