Ustvari si nov koncept življenja,
ko bo duša onostranska.
V dovršenem redu trenutka.
Trušč luči, ki izvali spomin.

Ker duh nima domovine,
si mora najti azil.
Sončni panteon,
kjer rajajo ozvezdja.

Tam stoji kamen
s koščkom čiste patine.
Iz samih občutkov,
ki so združili v zgradbo svet.

Bo sedanji hip preteklosti.
Bo sedanjost prihodnosti.
V kamnu red topljivosti
z občutjem naročja.

Vzvišeni prostor ambon
se odpre pisavam
in ustvarja učinek sanj duha
mati = telo = posoda = prostor.

Nad skrajnimi mejami zavesti
se iskra razplamti v plamen,
ki uniči rob
in poganja čas v ples.

Kamen je navzočnost
na globlji ravni
pretanjenega stopnjevanja
občutkov in čustev.

Je ljubimec,
ki leži na bradavicah duše.
Sveti čas svilen in odišavljen.
Ples večnega.

Hotnica je pognala cvet
s slinastim jezikom sle po življenju.
Škrlatni ambrovec jo ljubkuje.
Harmonija plete svoj rej.