Nemir v meni brani mi ostati,
sanjam svet ki ga zamujam
kovčki moji so pred vrati,
zaprem pogled in grem
tam daleč stran,
kjer v srcu zopet s tabo se prebujam.
Zakaj nemir v srcu si?
Da vsaj začutim enkrat, da pripadam,
da umiri se to drhtenje v moji duši,
ki kot valovi so, ki kličejo po plutju
barko, ki zasidrana miruje
morja globin željno pričakuje.
|
Pridem in spet grem
Prispeval/a: Weirdness dne sreda, 9. maj 2007 @ 21:17 CEST
Nemir v srcu le obstaja,
Da ti upanje podaja.
Da po nevihti podivjani,
Žarek sonca švrkne te pijani...
Lahko ti žarek že najmanjši
Prepodi nemir iz srca.
Drugače bi imela rajši,
Žarkov polnega neba.
Nemir te ceniti uči
Vse najmanjše malenkosti,
Ki v življenju koj zbeže,
Če nikoli ne ustaviš se...
Lep pozdravček s sončnim žarkom, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...
Pridem in spet grem
Prispeval/a: Nuška Golobič dne sreda, 9. maj 2007 @ 22:00 CEST
Hvaaaalaa še enkrat:):) Nočko
Pridem in spet grem
Prispeval/a: Weirdness dne sreda, 9. maj 2007 @ 22:17 CEST
Če dobro pogledaš, najdeš čudeže v vsaki stvari, še tako vsakdanji...
Zame je vsak sončni zahod, ki si ga pogledam, nov čudež prelit z barvami resnične veličine, napolnjen s toliko pozitivne energije, ki jo moraš začutiti... In prav nobeden ni enak, vsak je po svoje unikaten in prečudovit, sploh, če ga še s kom deliš...
Poskusi kdaj, če že dolgo nisi... Vzami si čas le zase in za sončni zahod in se mu popolnoma prepusti...
Lep pozdrav, Weirdness oz. Aljaž ;)
---
You don't know me, you don't know me at all...