NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Otrok   
    sreda, 2. maj 2007 @ 09:37 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Bron je odjeknil svoj glas v ton,
    ki je oznanil jutro. Ti si dozoreval.
    Ob zori si vstal in odšel.

    Ko si rinil iz svojih korenin
    kot zelena pena proti nebu,
    si obračal sadeže drevesa na drugo stran.

    Raznežil si me in jaz sem se te dotaknila
    s svojo nežno roko in grebla po koreninah,
    da bi še kaj ostalo v mojih rokah.

    Objemi in delitve naju združujejo.
    Ostal si in odšel. Oboje hkrati.
    Kot sonce, ki niha med dvema tečajema.

    Stene so ovešene s spomini
    in lepo je, ko potrkaš na vrata
    in se vračaš mednje.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Otrok | 6 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Otrok

    Prispeval/a: Nuška Golobič dne sreda, 2. maj 2007 @ 15:28 CEST
    Objemi in delitve naju združujejo.
    Ostal si in odšel. Oboje hkrati.
    Kot sonce, ki niha med dvema tečajema.

    Tatjana,
    čisto vse se občuti v tej pesmi: osamljenost, upanje, žalost in ljubezen. Zelo lepo.

    Pozdravček Nuška


    Otrok

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 2. maj 2007 @ 15:51 CEST
    Nuška, občuti se predvsem brezpogojno ljubezen, ki jo ima vsaka mati do svojega otroka in je nad vsem presežna sila.

    Lep pozdrav
    Tatjana


    Otrok

    Prispeval/a: Ajda dne sreda, 2. maj 2007 @ 17:51 CEST
    Ja, to pesem bi se dalo razlagati tudi drugace. V vsakem izmed nas je otrok in dopustiti mu moramo poleteti in vzvaloviti na krilih sanj, cetudi je to doba odraslosti, je seveda čar, da se vedno znamo biti otrok, imeti otrosko duso v sebi, katera nam seveda podarja iskrivost, radozivost in na trenutke razposajenost...

    Mislim pa, da je Tatjana pisala o otroku, ki mora zapustiti varno narocje mame, kot sem razbrala v njenem odgovoru.

    lp, ajda


    Otrok

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 2. maj 2007 @ 18:08 CEST
    Ajda, res sem pisala o otroku, ki zapušča svojo rojstno hišo ali dom, se osamosvoji in si ustvari družino. Vez z materjo otrok ohrani in mati je srečna, če se vrača k njej in se medsebojno obiskujejo. Ločitev je vedno boleča, ker se otrok odlušči o matere. Mati, ki brezpogojno ljubi svojega otroka, bo to svojo ljubezen podvojila ali početvorila še za njegovo družino. Jaz sem imela to srečo, da imam zelo lepo družino z dvema vnukoma in da je ta srčna vez med nami obstala. Ne občutim samote, nasprotno zelo smo povezani. Poanta te pesmi je, da mati ne sme egoistično navezovati otroka nase, temveč da občuti pravo srečo, če je otrok srečen. To pa je tista brezpogojna ljubezen, ki bi se jo maral sleherni starš zavedati in jo gojiti v srcu.

    Lep pozdrav
    Tatjana


    Otrok

    Prispeval/a: Weirdness dne petek, 4. maj 2007 @ 19:40 CEST
    Tatjana

    Bron je odjeknil svoj glas v ton,
    Ti si odrasel, postal si on.
    Ob zori pripeljal si svoji dve veji,
    Ki pili sta tebe v najhujši žeji.

    Zdaj listje njuno mlado, košato,
    Senco mi daje v vročem dnevu,
    Pogled razveseli se z barvo to zlato,
    Ki sije z njih listov v življenja napevu.

    Naj ta te napev na vnučka le spomne, na sina, ki pognal je dve veji ljubezni, naj pijeta vode za rast iz izvira v tvojem srcu in preneseta hrbtenico kulture v svojo generacijo...

    Lep pozdrav, Weirdness

    ---
    You don't know me, you don't know me at all...



    Otrok

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 4. maj 2007 @ 22:19 CEST
    Oh, Weirdness, nimam besed kako si me presnetil s svojimi srčno dobrimi željami in tako lepo pesmijo. Kakšnih lepih misli za prihodnost sta bila deležna moja dva vnuka. Prav zares si želim, da odrasteta v dve kulturno bogati osebi. Bila sem nadvse prijetno presenečena, da je moj vnuk v gimnaziji napisal zgodbo o meni, kar pomeni, da me ceni in da mu nekaj pomenim. Predvsem si želim, da bi moja dva vnuka odraščala s srčno kulturo in človeškostjo. Koliko lepega in dobrega se lahko vgradi v dve mladi bitji. Vsem staršem želim, da bi bili njihovi otroci dobri in lepo vzgojeni ter njim v veselje.

    Hvala! Prisrčen pozdrav
    Tatjana


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,63 seconds