Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Prispeval/a: Ajda dne
sreda, 2. maj 2007 @ 17:51 CEST
Ja, to pesem bi se dalo razlagati tudi drugace. V vsakem izmed nas je otrok in dopustiti mu moramo poleteti in vzvaloviti na krilih sanj, cetudi je to doba odraslosti, je seveda čar, da se vedno znamo biti otrok, imeti otrosko duso v sebi, katera nam seveda podarja iskrivost, radozivost in na trenutke razposajenost...
Mislim pa, da je Tatjana pisala o otroku, ki mora zapustiti varno narocje mame, kot sem razbrala v njenem odgovoru.
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
sreda, 2. maj 2007 @ 18:08 CEST
Ajda, res sem pisala o otroku, ki zapušča svojo rojstno hišo ali dom, se osamosvoji in si ustvari družino. Vez z materjo otrok ohrani in mati je srečna, če se vrača k njej in se medsebojno obiskujejo. Ločitev je vedno boleča, ker se otrok odlušči o matere. Mati, ki brezpogojno ljubi svojega otroka, bo to svojo ljubezen podvojila ali početvorila še za njegovo družino. Jaz sem imela to srečo, da imam zelo lepo družino z dvema vnukoma in da je ta srčna vez med nami obstala. Ne občutim samote, nasprotno zelo smo povezani. Poanta te pesmi je, da mati ne sme egoistično navezovati otroka nase, temveč da občuti pravo srečo, če je otrok srečen. To pa je tista brezpogojna ljubezen, ki bi se jo maral sleherni starš zavedati in jo gojiti v srcu.
Prispeval/a: Weirdness dne
petek, 4. maj 2007 @ 19:40 CEST
Tatjana
Bron je odjeknil svoj glas v ton,
Ti si odrasel, postal si on.
Ob zori pripeljal si svoji dve veji,
Ki pili sta tebe v najhujši žeji.
Zdaj listje njuno mlado, košato,
Senco mi daje v vročem dnevu,
Pogled razveseli se z barvo to zlato,
Ki sije z njih listov v življenja napevu.
Naj ta te napev na vnučka le spomne, na sina, ki pognal je dve veji ljubezni, naj pijeta vode za rast iz izvira v tvojem srcu in preneseta hrbtenico kulture v svojo generacijo...
Lep pozdrav, Weirdness
--- You don't know me, you don't know me at all...
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
petek, 4. maj 2007 @ 22:19 CEST
Oh, Weirdness, nimam besed kako si me presnetil s svojimi srčno dobrimi željami in tako lepo pesmijo. Kakšnih lepih misli za prihodnost sta bila deležna moja dva vnuka. Prav zares si želim, da odrasteta v dve kulturno bogati osebi. Bila sem nadvse prijetno presenečena, da je moj vnuk v gimnaziji napisal zgodbo o meni, kar pomeni, da me ceni in da mu nekaj pomenim. Predvsem si želim, da bi moja dva vnuka odraščala s srčno kulturo in človeškostjo. Koliko lepega in dobrega se lahko vgradi v dve mladi bitji. Vsem staršem želim, da bi bili njihovi otroci dobri in lepo vzgojeni ter njim v veselje.
Otrok
Prispeval/a: Nuška Golobič dne sreda, 2. maj 2007 @ 15:28 CEST
Ostal si in odšel. Oboje hkrati.
Kot sonce, ki niha med dvema tečajema.
Tatjana,
čisto vse se občuti v tej pesmi: osamljenost, upanje, žalost in ljubezen. Zelo lepo.
Pozdravček Nuška
Otrok
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 2. maj 2007 @ 15:51 CEST
Lep pozdrav
Tatjana
Otrok
Prispeval/a: Ajda dne sreda, 2. maj 2007 @ 17:51 CEST
Mislim pa, da je Tatjana pisala o otroku, ki mora zapustiti varno narocje mame, kot sem razbrala v njenem odgovoru.
lp, ajda
Otrok
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 2. maj 2007 @ 18:08 CEST
Lep pozdrav
Tatjana
Otrok
Prispeval/a: Weirdness dne petek, 4. maj 2007 @ 19:40 CEST
Bron je odjeknil svoj glas v ton,
Ti si odrasel, postal si on.
Ob zori pripeljal si svoji dve veji,
Ki pili sta tebe v najhujši žeji.
Zdaj listje njuno mlado, košato,
Senco mi daje v vročem dnevu,
Pogled razveseli se z barvo to zlato,
Ki sije z njih listov v življenja napevu.
Naj ta te napev na vnučka le spomne, na sina, ki pognal je dve veji ljubezni, naj pijeta vode za rast iz izvira v tvojem srcu in preneseta hrbtenico kulture v svojo generacijo...
Lep pozdrav, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...
Otrok
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 4. maj 2007 @ 22:19 CEST
Hvala! Prisrčen pozdrav
Tatjana