Kot neke sanje,
davno že nazaj izsanjane,
prikrade se mi v spomin
trenutek najin.
Zaprte so oči, spomini plovejo
in se ustavijo.

Leta so pretekla kot trenutki
in trenutki leta so odkar te ni,
saj so dnevi še enaki dnevom,
le nasmehov polnih sreče
nič več ni.

Izbriše čas vsebine vidne,
skozi žalost in izgubo
razum ti spremeni.
A ne vzame ti občutkov znanih,
v njih lahko se vrneš,
vsakič ko zapreš oči.