|  Nisem te vreden,
najdražja sinjeoka,
ker si diamant,
a jaz le kamen beden.
V sebi se borim,
najdražja sinjeoka,
ker rad bi videl te,
pa vedno prej zbežim.
Sanjam te vse dni,
najdražja sinjeoka,
prisotna si povsod,
so polne te noči.
V sebi nosim te,
najdražja sinjeoka,
kamorkoli grem,
si sladko breme le.
Si moja bolečina,
najdražja sinjeoka,
vsa moja sreča si,
ljubljena, edina.
Prosil bi usodo,
najdražja sinjeoka,
naj spet te pošlje mi,
a sem izgubil kodo.
Daj, pošlji ji jo ti,
najdražja sinjeoka,
da ta spet naju združi,
ker vse pomeniš mi!
|
NE ZAMUDITE
Si moja bolečina
Prispeval/a: navihana dne torek, 17. april 2007 @ 00:11 CEST
ker tako zares izgubil boš kodo :)
Kdor v usodo verjame,
se svoji volji upira.
In v veliki meri ne dojame,
da je sam odgovoren za dejanja svojega duševnega mira.
Tko da.. dej no Žafranček, bodi odgovoren.. zrasti.. in se bori na malo drugačen način..odločno! :)
---
ingy
Si moja bolečina
Prispeval/a: Žafran dne torek, 17. april 2007 @ 01:05 CEST
Sem nekje prebral, da naše življenje v 50% usmerja usoda, v 50% pa naša volja.
Fifti fifti torej.
Za vsak slučaj se je dobro usodi malček podobrikati.
Da ne bi bila več tako neusmiljena z nami grešniki.
Sem prebral tudi tvojo pesem.
Gre v njej še vedno za istega tipa?
Se je vrnil k tebi, v njem pa ni več tistega pravega soka?
In zdaj si razočarana, ker poba ni več isti kot prej?
Vaju je združila usoda ali vajina svobodna volja?
Ja, usoda zna biti kruta, zna se ponorčevati.
Toda, ali se ne norčujeta tudi vidva drug iz drugega?
Pri pogrevanju se namreč jed prav rada prismodi!
Lep pozdrav Žafran
Si moja bolečina
Prispeval/a: Ljuba dne sobota, 21. april 2007 @ 08:46 CEST
Dragi Žafran, prav občudujem tvojo vztrajnost. Kljub temu, da si vezan, ti moram priznati, da nisi kak ptič fičfirič, ki leta od cveta do cveta, kajti iz tvojih pesmi sklepam, da RESNIČNO ljubiš tisto svojo sinjeoko. A tvoja ljubezen se je sprevrgla v eno samo nepretrgano bolečino, ki jo vedno znova in znova izražaš v svojih prelepih pesmih.
Le na kaj me tvoje pesmi spominjajo :)) ?!
Še kako te razumem, dragi Žafran! Držim pesti zate in ti želim, da bi se za vaju vse dobro izteklo, kajti nekako si zaslužita to, sama ne vem zakaj sem to napisala. A prava ljubezen vedno teži k uresničitvi, in premaga vse ovire in prepreke na poti k izpolnitvi, kakršnekoli že te so.
Bodi mi v cvetju, čeprav je žafran že zdavnaj odcvetel :))
Ljuba
Si moja bolečina
Prispeval/a: Žafran dne sobota, 21. april 2007 @ 10:04 CEST
Izgubljam svojo notranjo energijo in upanje!
Depresiven sem, malodušen, nesrečen.
Ne vem še, kaj bom storil, enostavno se prepuščam... kar bo, bo.
A tvoje besede mi veliko pomenijo. Hvala ti zanje še enkrat!
Lep pozdrav Žafran