Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.
Volkulja samotarka
Prispeval/a: Ljuba dne
ponedeljek, 2. april 2007 @ 22:57 CEST
Nuška, ko pošteno zakričiš in zarjoveš, odleže čudovito, pa najsi bo to v polno luno, ali v gozd ali v skalne stene..., vseeno. Bolečino je enostavno treba izkričati ali izjokati, še najbolje pa kar oboje. Če je nakopičene preveč boleče energije v srcu, ga (lahko) raznese.
Lepo pesem si napisala, kar je znak, da pesniki, ki so pod (čustvenim) pritiskom, pišejo najboljše in najlepše pesmi. Kajti tudi pisanje pesmi je nekakšen "odvod pare skozi ventil", kar pesnikom močno olajša dušo.
Prispeval/a: Ajda dne
torek, 3. april 2007 @ 17:24 CEST
Nuška:
Nežno me objame, srkam energijo
skozi solze očisti dušo bolečine
vse izgube pretvarja nazaj v lepe spomine.
V otoznost odete tvoje misli volkulje samotarje sezejo do srca... vem, da na trenutke boli, dusi in da je krik, pa ne tisti nemi, zdravilo. Mislim pa, da dostikrat drzimo v sebi krike in jim ne pustimo na plan...
Poglej, zunaj je soncek in volkulji se bodo morda zaiskrile oci, saj ves, da zivi v tropu ....
Prispeval/a: Nuška Golobič dne
torek, 3. april 2007 @ 20:07 CEST
Ljuba & Ajda:)
Obema se zahvaljujem (čeprav za malo zamude) za vajine tople besede. Tole sem napisala včeraj ponoči ko me je spet prevzela luna, jaz jo obožujem že od nekdaj, ne vem zakaj ampak pomaga mi, pa ne vem kako, da se spet najdem. In če ima neko pozitivno moč, ji sledite
Volkulja samotarka
Prispeval/a: Ljuba dne ponedeljek, 2. april 2007 @ 22:57 CEST
Lepo pesem si napisala, kar je znak, da pesniki, ki so pod (čustvenim) pritiskom, pišejo najboljše in najlepše pesmi. Kajti tudi pisanje pesmi je nekakšen "odvod pare skozi ventil", kar pesnikom močno olajša dušo.
Lep večer ti želim
Ljuba
Volkulja samotarka
Prispeval/a: Ajda dne torek, 3. april 2007 @ 17:24 CEST
Nežno me objame, srkam energijo
skozi solze očisti dušo bolečine
vse izgube pretvarja nazaj v lepe spomine.
V otoznost odete tvoje misli volkulje samotarje sezejo do srca... vem, da na trenutke boli, dusi in da je krik, pa ne tisti nemi, zdravilo. Mislim pa, da dostikrat drzimo v sebi krike in jim ne pustimo na plan...
Poglej, zunaj je soncek in volkulji se bodo morda zaiskrile oci, saj ves, da zivi v tropu ....
lp, ajda
Volkulja samotarka
Prispeval/a: Nuška Golobič dne torek, 3. april 2007 @ 20:07 CEST
Obema se zahvaljujem (čeprav za malo zamude) za vajine tople besede. Tole sem napisala včeraj ponoči ko me je spet prevzela luna, jaz jo obožujem že od nekdaj, ne vem zakaj ampak pomaga mi, pa ne vem kako, da se spet najdem. In če ima neko pozitivno moč, ji sledite
Vse lepo vama želim, pozdravček:)