M orje je zate šumelo,
A prilsko vreme je v tebi zorelo.
N ebo je v tebi zdaj zaspalo,
U miriti te ni znalo.
E dini si bil, ki se je smejal
L epote življenja ceniti si znal.
Prizadel si nas s svojim prehitrim odhodom,
odšel si, pred najlepšim pohodom.
Življenje zdaj mora naprej,
brez tvoje hitrosti, brez norosti, brez mej. |
V slovo
Prispeval/a: Žafran dne četrtek, 29. marec 2007 @ 10:46 CEST
Lep pozdrav Žafran
V slovo
Prispeval/a: danaja... dne četrtek, 29. marec 2007 @ 11:27 CEST
Morje šumi… in on z njim…
nebo govori… in on v njem…
Vem, je težak poljub odhoda… navihana, naj ti le pobožam njega rano, te objamem in s tabo se razjokam. Danaja