|  Le kako naj ti povem,
kako naj to načnem?
Kako naj ti to napišem,
naj te morda pokličem?
Kako naj začem potem,
in kako nadaljevati smem?
kam naj uprem pogled,
če sama ostanem spet?
Prvič v življenju se tako počutim,
sploh nevem kaj slutim.
Ne gre več nič naprej,
le solze so, solze brez mej.
Jaz enostavno nisem takšna.
Se več ne prepoznam.
Čisto sem, vsa drugačna.
Naj se predam?
Boli me, ker sem taka,
neumna in popolna spaka.
V meni ni več moči
in to me najbolj boli.
Ker sem vedno bila življenja polna
in veselja reka.
Od energije, umetnosti kar malo bolna,
sedaj sem jezero, ki boji se smeha.
Brez tebe, sem popolnoma brez moči,
Nisem prav nič več češnja sočna.
Izgubila sem se na začetku poti..
in sem, prvič v življenju, nemočna.
|
NE ZAMUDITE
Nemočna
Prispeval/a: Ljuba dne ponedeljek, 26. marec 2007 @ 09:21 CEST
Spet eden tvojih pesniških biserov, draga navihana... Prav užitek je bilo prebrati tole tvojo najnovejšo pesem.
A če z njo misliš resno, raje še enkrat malo premisli! Še posebno me je zaskrbelo zate ob zadnji kitici...
Brez tebe, sem popolnoma brez moči,
Nisem prav nič več češnja sočna.
Izgubila sem se na začetku poti..
in sem, prvič v življenju, nemočna.
... kajti ta ljubezenski vampir ti je (že spet) izsesal vso življenjsko silo. Zdaj si samo še usmiljenja vreden, po trebuhu plazeči se kuža, ki joče, prosi in hlepi... Kako patetično! Ko bo tvoj neusmiljeni tip tole prebral (če bo), se bo samo samovšečno nasmehnil in skomignil z rameni, češ spet ena neumna kura...
Ne delaj tega, navihana, uničila se boš! Podaj se raje na pot odvajanja od te nezdrave ljubezni, ki je v resnici tvoja poguba! Obrni se spet k izvoru moči, k življenju samemu. Premagaj to (hudo) abstinenčno krizo, očisti se tega "ljubezenskega" strupa, ki uničuje tvoj um, in še bolj tvoje srce. Kajti ti si s tem tipom ZASVOJENA!!!!!!!!!!!!!!!!!! Oziroma - zasvojena si z odnosi, kar je huda oblika zasvojenosti. Kar povprašaj o tem gospo Sanjo Rozmanovo, ona to še najbolje ve!
In po vsej verjetnosti je tipček tudi poročen, pa se je s tabo samo malo poigraval, ker je njegov zakon pač dolgočasen, pa si ga na takle način malo popestri, ločiti se pa ne more, ker ima otroke, pa do konca življenja je zadolžen, ker plačuje obroke za hišo? (tole samo ugibam, upam, da ni res, a v življenju je vse mogoče?! Ej, da ni ta tip slučajno Žafran??? Hecam se :)) !)
No, saj mogoče malo pretiravam, a noben še tako krasen, lep, pameten, s humorjem nabit, seksi... tip ni vreden, da si zaradi njega uničiš življenje. Pošlji ga enostavno k vragu in živi dalje. Vedi, da je takih, podobnih, in še mnogo mnogo boljših tipov v tvoji bližini za eno malo morje! Najmanj eden zagotovo že čaka nate. In tisti bo zate pravi princ, ta, za katerim jočeš zdaj, je pa pravi živi strup, ki te bo samo razžrl. Verjemi, vem, kajti on te NE LJUBI!
In resnično si preberi kakšno Sanjino knjigo, kajti ona piše prav o takih zadevah, kot je odvisnost od odnosov, oziroma zasvojenost z (ljubezenskimi) odnosi.
Lep dan ti želim
Ljuba
Nemočna
Prispeval/a: navihana dne ponedeljek, 26. marec 2007 @ 18:41 CEST
Pravzaprav bi te lahko moja leta močno presenetila.. nevem, po drugi strani pa imam samopodobo zelo nizko ocenjeno, tako da je ta pesem le odsev tistega kar čutim ob vsemu temu kar s emi dogaja, tako kot vsaka pesem do sedaj. In ne, ne verjamem da sem zasvojena z njim, samo navezana sm nanj .. po dobrih dveh letih mi je težko začeti na novo z nekom ki ga ne poznam tako dobro kot poznam njega, težko mi je iti dalje.. ne počutim se dobro, ne počutim se pa niti sama... sicer pa sva se že veliko krat skregala ko nisva govorila po dva mesca.. ampak polj vedno nekako prišla skupaj.. saj morda imaš prav da to ni ljubezen, samo potem se sprašujem zakaj me je "prenašal" toliko časa? Če bi me želel izkoristit me je imel čas.. pa se je obnašal z mano vedno kot s kraljico.. Zgodba je v resnici dosti bolj zapletena,.. ne mislim je tu razlagati..
Dejstvo je, da me je strah it naprej.. strah in preveč me boli..
kar bo pa bo.. čeprau bo še bolelo.. :(
---
ingy
Nemočna
Prispeval/a: Ljuba dne torek, 27. marec 2007 @ 08:51 CEST
Draga navihana, morda pa te razumem veliko bolje, kot pa si to lahko misliš. Saj zato sem ti pa vse tisto zgoraj tudi napisala, ker sama doživljam podobno zgodbo, ki je tudi zelo zapletena. Včasih imam čudne prebliske v zvezi s tem, pa ti ne bom razlagala o njih, bi se preveč smejala in bi me imela za malo butneno.
Vsekakor ti želim, da bi našla pravo ljubezen, ki te ne bo uničevala, ti jemala moči, ampak te bo nenehno polnila z energijo in z življenjsko radostjo.
In za spremembo napiši kaj navdihujočega, srečnega, razigranega... Veš, moj prijatelj Roy Goreya pravi, da če o težavah, trpljenju, bolečinah... preveč govoriš in o njih razglabljaš, se le-te s tem samo povečujejo, ker jim s pozornostjo nenehno dovajaš novo, svežo energijo. Raje piši o srečni ljubezni, pa se bo ta povečevala in v resnici prišla k tebi, najprej v mislih, potem pa zares. Tako pač delujejo naravni zakoni - vse se ustvari najprej v duhu, šele nato pa se realizira tudi v materialnem svetu, tako sreča kot tudi nesreča!
Naše misli so močan magnet, ki privabljajo k sebi tisto, o čemer razmišljamo, zato je neodgovorno in nepriporočljivo misliti slabe misli.
Lep dan ti želim
Ljuba
Nemočna
Prispeval/a: Žafran dne sreda, 28. marec 2007 @ 11:02 CEST
Pa nisem hud nate, saj se ti je morala asociacija poroditi kar sama od sebe.
Navihanka, želim ti, da bi v življenju srečala čimmanj meni podobnih!
Izogibaj se tudi tipov, ki so podobni temu tvojemu! To so piranje v morju življenja!
Vključno z nami poročenimi!
Zaslužiš si enega poštenega, iskrenega in predvsem - samskega.
Poročeni smo perverzneži in svinje, veš!
Znamo samo raniti, dajemo pa bore malo od sebe, ker smo prazni.
Lep pozdrav Žafran