Na belih raztrganinah neba- tema,
počasi jasnost trga sivino..
brez besed ti in jaz strmiva tja
tišina zavita v toplino najinih src
govori več kot tisoč besed,
trenutek je najin, ni več prikrivanja.
Le midva, brez nemirnega srca,
spojilo je najini duši,
spokojnost skozi naju je šla,
prišel je trenutek resnice
brez laži, brez ponosa
le ljubezen, ki jo v sebi nosiva.
Objel si me z rokami angela,
tako nežno, tako milo naju je spojilo
za trenutek in za večnost,
preden sva vsak zase odšla, svojo pot
daleč stran na svoj način povezana. |
Midva
Prispeval/a: danaja... dne nedelja, 18. marec 2007 @ 09:51 CET
Nuška, lepo, prelepo...
Tak mir seva iz te pesmi, da prav toplo poboža dušo.
Ljubezen. Je večna.
Pozdravček,
Danaja
Midva
Prispeval/a: Nuška Golobič dne nedelja, 18. marec 2007 @ 20:11 CET
Tudi tvoje pesmi so prelepe..
Midva
Prispeval/a: danaja... dne sreda, 21. marec 2007 @ 13:59 CET
Ta slika, ki je ilustracija Nuškini pesmi, mi kar ne gre iz glave:
POLJUB ZEMLJE IN NEBA.
(Ta prizor je bil v meni, ko je nastala pesem Hvala ti, ljubi moj)
Nuška, še enkrat tebi lep pozdrav. Vidiš, tako me je pritegnila tvoja pesem, da sem dolgo postala ob njej in se mi je nezavedno vtisnila ta slikca v spomin ter na vetrovnem polju še meni prišepnila pesmico.
Danaja