Karantena duha,
Zapora za misli.
Na vsakem koraku uživa s teboj,
Usmerja te, vodi po poti že znani,
Oblikuje besede, ti daje napoj,
Ki ohromi ti misli, duha ti omami.
Karantena duha,
Zapora za misli.
Globoka črnina okoli se zvrne
In jasne ne vidiš več lune srebrne.
Ko sonce ne vzide, kot moralo bi,
Takrat vsaj spoznaj, da je čas za skrbi.
Karantena duha,
Zapora za misli.
Kot noro, prepriča te, da spet si kriv.
Čeprav ne veš česa, ti to je izziv,
Da bi s togimi mislimi ugotovil,
Kaj sploh si storil, da si jo razjezil.
Karantena duha,
Zapora za misli,
Ječa srca.
In vendar nekako ti spet ne uspe,
Politik kot je, te prepriča v vse.
Z zadnjim naporom v mislih šele
Zaveš se, da umrlo je tvoje srce.
Karantena duha,
Zapora za misli,
Ječa srca.
Končno na tleh si in vsak te pohodi,
Nižje več pasti nikoli ne moreš.
Močno upreš se tej nori zablodi,
Vstaneš se, skočiš, ker veš da zmoreš.
Karantena duha,
Zapora za misli,
Ječa srca.
Razbiješ zdaj vrata, beg iz karantene,
Prebiješ zaporo, zdaj misli urejene
Tečejo umirjeno na pot do ječe,
Kjer končno zbudijo srce, ki je speče.
Svoboda duha,
Afrodizijak za misli,
Ljubezen srca.
Na vsakem koraku uživaš s seboj,
Usmerjaš se, vodiš po poti neznani,
Oblikuješ besede, ki so kot napoj,
Ki sprošča ti misli, duha ti omami.
Svoboda duha,
Afrodizijak za misli,
Ljubezen srca
Je končno dol z Visli… |
Karantena duha
Prispeval/a: danaja... dne nedelja, 18. marec 2007 @ 09:04 CET
ko sledim misli tvojih verzov s katerimi nas postopno vodiš do dna, ko »… končno na tleh si in vsak te pohodi, nižje več pasti nikoli ne moreš…« naletim na resnično veličino Človeka:
da ko najnižje je, najde nekje moč… »da vstane, skoči,… razbije vrata… prebije zaporo…«
Kaj v njem je ta veličina? Od kod mu to, kaj mu da moči za odriv?
Meni je odgovor preprost: v Človeku je Bog.
Lepo si nas speljal iz karantene duha,
da prebudi ljubezen se srca…
pa zdi se mi tudi, da prav ljubezen srca
je tudi že pot iz karantene duha.
Ja, načina sta dva. Pri drugem načinu se najprej odpre srce in potem pride do spoznanja in osvoboditve…
Zelo dobro si napisal, Weirdness. In prav svoboda duha ter ljubezen srca sta pogoj za take navdihe.
Lep dan, poln navdihov, ti želim
Danaja
Karantena duha
Prispeval/a: Weirdness dne nedelja, 18. marec 2007 @ 14:12 CET
Hvala za kompliment.
Res je, da človek najde takšno moč šele ko je v to prisiljen. Ko si res že čistno na dnu in ne moreš pasti več nižje. Takrat najdeš moč, da se pobereš in začneš znova. Ali je to le ironija človeštva ali pa ima prste zraven kakšna višja sila???
Vsak si to razlaga po svoje...
Sicer v mojem primeru, sem moral najprej priti ven iz te karantene, da sem našel ljubezen srca. V mojem primeru je bila ta karantena, zapora in ječa ena oseba, ki me je izkoriščala in "ubijala" zelo dolgo, dokler nisem po dolgih letih spoznal, da sem na dnu. Ampak šele ko je ta oseba odšla, sem imel moč se vstati in najti ljubezen srca ter samega sebe nasploh...
No, pa sem se tudi jaz enkrat razgovoril ;)
Lep pozdrav, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...
Karantena duha
Prispeval/a: Nuška Golobič dne nedelja, 18. marec 2007 @ 16:38 CET
Karantena duha
Prispeval/a: Weirdness dne nedelja, 18. marec 2007 @ 17:03 CET
Me veseli, da ti je všeč :)
Pozdravček, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...
Karantena duha
Prispeval/a: Nuška Golobič dne nedelja, 18. marec 2007 @ 17:09 CET
Karantena duha
Prispeval/a: Lea7 dne nedelja, 18. marec 2007 @ 19:09 CET
Usmerjaš se, vodiš po poti neznani,
oblikuješ besede, ki so kot napoj,
ki sprošča ti misli, duha ti omami.
Lepo.
Lep pozdrav!
Karantena duha
Prispeval/a: Weirdness dne nedelja, 18. marec 2007 @ 19:22 CET
Kar se tiče študija, trenutno pavziram, zato tudi imam čas toliko pisati in spremljati pozitivke...
Sicer pa, v življenju je toliko stvari, ki bi jih radi naredil in to da pavziram niti ni tako strašno... Enkrat bo že študija konec. Kaj pa potem? Nikoli več ne bom imel toliko časa zase in za svoje hobije, kot ga imam ravno sedaj...
Lep pozdrav, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...
Karantena duha
Prispeval/a: Ajda dne nedelja, 18. marec 2007 @ 19:28 CET
Prebiješ zaporo, zdaj misli urejene
Tečejo umirjeno na pot do ječe,
Kjer končno zbudijo srce, ki je speče.
Si se pa zelo potrudil s to pesnitvijo, bi rekla ugriznil v trdo lupino , a se pregrizel do srecnega konca. Verjetno si se oddahnil, ko si napisal zadnji verz. In obcutek, da moras imeti za tovrstne pesmi spocite misli, ki seveda brbotajo z drobnimi mehurcki misli, ki silijo na plan, tako je tudi tvoj duh pobegnil iz karantene. Ja, dobro napisano.
lp, ajda
Karantena duha
Prispeval/a: Weirdness dne nedelja, 18. marec 2007 @ 19:31 CET
Moja preteklost v besede stkana bila je viharna...
A zadnja kitica, ki je tebi tako všeč, odraža sedanjost, ko sem končno svoboden in mi nihče več ne diha konstantno za ovratnik...
Karantene več ni, zapora tudi ne in moje srce se je rešilo ječe in našlo spet tisto ljubezen... Ljubezen do življenja samega in do vsega, kar je v njem lepega...
Lep pozdrav, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...
Karantena duha
Prispeval/a: Lea7 dne nedelja, 18. marec 2007 @ 19:56 CET
Vidiš, to mi je ravno všeč. Da si srečen. Vsem želim, da bi bili srečni. Kot si sam rekel, tudi iz največje globine lahko prideš v višine. Le sam sebe moraš imeti dovolj rad in prisluhniti notranjemu glasu. Naj tvoja sreča traja in traja.
Lep pozdrav!
Karantena duha
Prispeval/a: Weirdness dne nedelja, 18. marec 2007 @ 20:08 CET
Potem sem si pa res oddahnil, če še iz tvojih ust pride pohvala...
Vesel sem, da mi je uspela pesem tako kot mi je, sem si pa res oddahnil, ko sem dokončal zadnji verz, saj sem s to pesmijo spisal svoje celotno življenje, vse kar sem pretrpel in tudi zavest, da je zdaj končno tako, kot mora biti...
S to pesmijo sem si postavil mejnik, ki me bo zmeraj usmerjal na pravo zemljo, na prav prostor in na pravo pot v življenju.
Sem pa hkrati ponosen na to, kakšne lepe komentarje je požela ta moja Karantena duha...
Hvala Ajda za to gesto. Saj pravim, da si prava učiteljica, in od učitelja dobiti pohvalo je magično...
Lep pozdrav, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...
Karantena duha
Prispeval/a: sonceživljenja dne nedelja, 18. marec 2007 @ 23:59 CET
Darinka
Karantena duha
Prispeval/a: Weirdness dne ponedeljek, 19. marec 2007 @ 13:44 CET
Kako prav imaš. To ni bila ljubezen. To je bil pekel. Ampak je prinesel zraven tudi nekaj dobrega. V šestih letih karantene sem spoznal, kaj je res tisto, česar si v življenju želim. Zdaj veliko bolj cenim vsak dan in vse tiste malenkosti, ki mi dan naredijo lep. Vsak dan se v mislih zahvalim vsem, ki mi stojijo ob strani, vsem, ki mi dan naredijo lepši... In tukaj zraven ste vsi na pozitivkah, s katerimi odkrivamo pot na višji nivo življenja, na tisto trnovo pot, po kateri moramo iti, pa čeprav traja dlje in te boli, ko hodiš do cilja. Je pa bolje kot iti po bližnjici, po tisti avtocesti, kjer hitrost ubija...
Zatorej hvala vsem za vsakdanje malenkosti, ki pomenijo več kot se zdi na prvi pogled...
Hvala tebi Darinka in hvala ostalim, ki drug drugega bodrite... Hvala Lei, Danaji, Ljubi, Ajdi, Tatjani, Žafranu, Gabrielu, Vinky-ju, Žalostnemu Gadu, Nuški, Mašy, Navihani, Baldrijanu, Bastevcu, Lucignolu, Konsuelu, Thei, Niki, Gesgesu, Titanicu, Poeziji in Pozitivkam ter vsem, ki sem jih morda pozabil.
Kakor sem nekje že zasledil...
Hvala vesolju za prijatelje, kot ste vi...
Lep pozdrav, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...