NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

četrtek 19-jun
  • Bosanske piramide - duhovno potovanje in strokovno vodeni ogledi, 19. do 22. 06. 2025 - Poletni solsticij

  • petek 20-jun
  • Festival Lent 2025

  • sobota 21-jun
  • VegaMarket v Kopru 2025
  • Poletna muzejska noč 2025

  • nedelja 22-jun
  • Pesem o svobodi

  • ponedeljek 23-jun
  • Radovednica iz čebelnjaka

  • torek 24-jun
  • Slovenske taboriščnice v nacističnih koncentracijskih taboriščih

  • sreda 25-jun
  • Mladinski simfonični orkester Alpe-Adria

  • petek 27-jun
  • Vibe Check 3 leta!!!

  • sobota 28-jun
  • Fallen Division, Visteria

  • ponedeljek 30-jun
  • Pevski atelje za zborovske pevce

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Občinstvo   
    sreda, 14. marec 2007 @ 16:51 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    (Iz cikla pesniška zbirke Gorečka)

    Oštevilčeni sedeži, parter, čakajoči gledalci.
    Odrske luči. Zalet duše. Zamaknjenost.
    Gubanje in padanje svile med nitmi kostumov.
    Trakovi plapolajo in ovijajo veščine duha in jezika.
    Roke postoterijo gibe proti občinstvu.
    Trgajo s sebe devištvo, materinstvo, ljubezen
    in neupogljive strasti, mehčajo obraze
    in kapilare vesti, gospodarijo z ognjem,
    klešejo in kopljejo v sebi nedotakljivo
    z dotikanjem ranljive golote.

    Aplavz.

    Sprejemanje penečih napitkov z okusom
    neprecenljivega nektarja iz duše.
    So prvine, ki dokazujejo razdelitve, naklone
    in prelome snovi. Nekaj kar noče umreti,
    hoče kliti iz zemlje, iz trave, iz semen.

    Njen nasmešek izpred mnogih let
    se razpreda kot sij skozi bežeči oblak spomina,
    kakor krik samote, zapreden v nenehni boj,
    ki se ne more več izreči s tišino.

    Je kot rumeno cvetje drenovega drevesa,
    ki prepreda z zlatom dan in raztaplja besede
    v govorico zemlje. Je vzklik vetra, apel na mir
    in molk, ki govorita drevesu naj diha, drhti,
    plapola odznotraj in naj se odžeja v koreninah.
    Drenova vejica je znamenje velikega obreda.

    Vstopi naj roka, preoblečena v svilo dotika
    skozi gib hvaležnosti iz spomina v njeno srce.
    Vse je, kakor je bilo, razen utripanja.
    Srce se odpira in kaže novo upanje v brezkončju,
    ki žari s patino spomina nanjo.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20070314165112400

    No trackback comments for this entry.
    Občinstvo | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2025 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,11 seconds