Pred dnevi je okoljsko ministrstvo izdalo gradbeno dovoljenje za postavitev vetrne elektrarne na Volovji rebri. To je izjemno slaba novica za celotni sistem varstva narave v Sloveniji. Malokatero območje v Sloveniji ima na svoji strani tako dobre naravovarstvene in pravne argumente in tako dobro podporo civilne družbe kot Volovja reber. Odločitev okoljskega ministrstva pomeni jasno sporočilo investitorjem: v Sloveniji ni takšnega območja, kamor se z dovolj pritiska vetrne elektrarne ne bi dalo postaviti. Investitorji so sporočilo vzeli zares: spet se govori o VE na Nanosu, na Goliču, na Vremščici, na Petrinjskem krasu…

Pod pretvezo domnevnega varstva okolja nam grozi uničenje najvrednejših delov slovenske narave!

Na pobudo tednika Mladina smo pripravili PETICIJO, v kateri pozivamo predsednika vlade, naj se zavzame, da se aktivnosti za postavitev vetrne elektrarne na Volovji rebri ustavijo. Pridružite se peticiji, ki jo je podprla cela vrsta zelo uglednih državljanov.

Podpišete jo lahko na spletni strani Mladine:

http://vetrnice.mladina.si

Posredujete peticijo naprej: kolegom, prijateljem, znancem, in proskrbite, da jo tudi oni razširijo na čim več naslovov.

Zdaj ne gre več le za Volovjo reber. Gre za vprašanje, ali je za slovenske okoljske oblasti sploh kakšen kotiček narave dovolj dragocen, da se bodo pripravljene boriti za njegovo ohranitev.

Peticija za ohranitev Volovje rebri

Podpisniki pozivamo predsednika vlade Republike Slovenije g. Janeza Janšo, da se zavzame, da se aktivnosti za postavitev vetrne elektrarne na Volovji rebri ustavijo.

Država je večinski lastnik investitorja javnega podjetja Elektro Primorska, zato je odločitev o preklicu gradnje tudi v vaših rokah.

Volovja reber sodi med najdragocenejša območja ohranjene narave v Sloveniji. Zato ker je to območje izjemne krajinske lepote. Zato ker so tu obsežna suha travišča z izjemno bogatim rastlinstvom in živalstvom. Zato ker je območje del pogorja Snežnika, ki velja za eno najobsežnejših območij z lastnostmi divjine v Sloveniji. In končno zato, ker je tukajšnja združba ptic med najbogatejšimi v državi.

Zaradi izjemnih naravnih lepot je bila Volovja reber določena za vključitev v Regijski park Snežnik. Območje tudi izpolnjuje merila za vključitev v evropsko ekološko omrežje Natura 2000.

Vetrne elektrarne lahko pripomorejo k zmanjševanju toplogrednih plinov. Zato jih države povsod po svetu obilno subvencionirajo, saj je njihova ekonomska učinkovitost skromna. Slovenija proizvodnjo vetrne elektrike spodbuja z zajamčeno visoko odkupno ceno. A postavitev vetrnih elektrarn je smiselna le v primeru, ko je izkoristek vsaj delno opravičljiv in ko poseg ne prizadene najdragocenejše narave. Če ta dva pogoja nista izpolnjena, pa gre dejansko za uničevanje narave pod pretvezo domnevnega varstva okolja.

In prav to se bo zgodilo v primeru Volovje rebri. Uničili bomo enega najvrednejših delov slovenske narave pod pretvezo domnevnega varstva okolja.

akademik prof. dr. Boštjan Žekš, predsednik SAZU
prof. dr. Peter Trontelj, predavatelj zoologije in evolucije na Univerzi v Ljubljani
dr. Mihael Tomšič, nekdanji minister za energetiko
prof. dr. dr. h. c. Dušan Mlinšek
Vlado Žabot, pisatelj, Ljubljana
doc. dr. Nejc Jogan, predavatelj botanike na Univerzi v Ljubljani
akademik prof. dr. Jože Trontelj, podpredsednik SAZU
prof. dr. Boštjan Anko, profesor krajinske ekologije v pokoju
Alenka Puhar, publicistka, Ljubljana
prof. dr. Mitja Kaligarič, univerzitetni predavatelj botanike in ekologije rastlin
Leon Kebe, strokovni vodja Notranjskega regijskega parka
Marjeta Keršič Svetel, Ljubljana
dr. Gregor Torkar, predsednik Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije
akademik prof. dr. Saša Svetina, predstojnik Inštituta za biofiziko MF
Marjana Lipovšek, koncertna in operna pevka, Ljubljana
akademik prof. dr. Matija Horvat, kardiolog
Alenka Gerlovič, akademska slikarka
prof. dr. Miha Adamič, predavatelj ekologije divjadi na Univerzi v Ljubljani
dr. Matej Lipovšek, nevrokirurg, Maribor
doc. dr. Ivan Kos, predavatelj ekologije živali na Univerzi v Ljubljani
mag. Andrej Aplenc, Ljubljana
Željko Kozinc, pisatelj, Ljubljana
dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje, Prirodoslovni muzej Slovenije
dr. Jurij Kunaver, redni profesor v pokoju, doktor geografskih znanosti
akademik prof. dr. Ljubo Golič, prof. kemije v pokoju
Andrej Medved, direktor DOPPS
Ignac Gregorač, arhitekt
Draga Ahačič, publicistka, Ljubljana
Alenka Bizjak, Ljubljana

Marjana Ahačič
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS
Tržaška cesta 2, p.p. 2990
SI - 1000 Ljubljana

Telefon: 01 426 58 75
051 39 55 14

Telefax: 01 425 11 81