Pokopal bom,
po pokopališču
preminulih sanj
in če še kaj miga,
razsekal bom,
stokrat ubil.
Zmeraj po
glavi razbija,
nekdo se smeji,
zatem mi je žal,
ne koncu,
ko je prepozno
in spet tolče,
razgraja, sprašuje
srce,
kolikokrat še?
Po spominih blodim,
iščem stare bolečine,
strah poganja korenine,
pokopališče sije,
vabi veselo,
prostora je dovolj! |
Sanjsko pokopališče
Prispeval/a: danaja... dne ponedeljek, 5. marec 2007 @ 09:03 CET
Groza... Pa prav paše prebrati kdaj kaj takega! Kot tebi paše - razsekati, stokrat ubiti, pokopati na pokopališču preminulih sanj… Zanimivo, zelo očiščujoče.
Raztolči, uniči, pokoplji… v vso strastjo - do konca!
Da spet sprosti se energija, nastane prostor, da novo se rodi.
Nove sanje. Jaz verjamem vanje.
Vinky, lepo te pozdravljam,
Danaja
Sanjsko pokopališče
Prispeval/a: Ljuba dne ponedeljek, 5. marec 2007 @ 09:35 CET
Vinky, mi lahko izdaš, kje je to tvoje pokopališče? Kajti nujno bi ga potrebovala, ker truplo neizpolnjene ljubezni, ki ga nosim v srcu, že močno zaudarja!
Lep dan ti želim
Ljuba