Po prvih 100 dneh vodenja družba Dravske elektrarne Maribor je direktor Damijan Koletnik pred novinarje prišel s podatkom, da je kljub slabšim vodnim razmeram preteklo leto po zaenkrat še nerevidiranih podatkih družba sklenila s 19,55 milijonov evri (nekaj manj kot 4,7 milijard tolarjev) dobička iz poslovanja, ki je nekaj manjši kot leta 2005.

Novi direktor pa nekaj slabše poslovne učinke napoveduje za letošnje leto. Družba, ki s svojimi elektrarnami letno proizvede kar tričetrine slovenske električne energije iz obnovljivih virov, previdenjše ocenjuje svoj poslovne možnosti zaradi liberalizacije slovenskega energetskega trga. Dosedanja skorajda zaščitniška elektro energetska politika v Sloveniji je vsem vpletenim na koncu navrgla kar visoke dobičke, pa najsi so vsi po vrsti opozarjali, kako so naše cene prenizke (predvsem v gospodinjskem odvzemu) in nam ob tem za primerjavo ponujali za primer cene električne energije z evropskih trgov.

Podobno, kot nam nenehno vcepljajo v glavo, kako so denimo naftni derivati pri nas med najcenešimi. Toda ko postavimo cene vseh energij in energentov v soodvisnost s povprečnimi plačami, življenjskimi stroški in kupno močjo, tedaj se Slovenija, upoštevajoč vse te dejavnike in razmerja, kaj hitro povzpne proti vrhu lestvice. Absolutne številke so nekaj, primerljivi in agregirani ter ponedirani podatki pa nekaj povsem drugega. Lanski dobiček novi direktor pripisuje uspešnemu obvladovanju stroškov in racionalizaciji delovnih procesov. Povečali so dodano vrednost na zaposlenega, je pojasnil.

Če povežemo oba dejavnika, ki sta vplivala na ustvarjanje dobička, lahko rečemo poenostavljeno, da so povečali produktivnost, ali za isto plačilo so zaposleni naredili več. Da je dobiček tudi plod ekonomizacije pri odvzemu in prodaji električne energije v okviru načrtovanj Elesa, nismo slišali, čeprav je Eles s svojim načrtovanjem omogočal nočne (takrat je električna energija na trgu cenejša) uvoze "cene" elektrike s tem pa ob hidroloških težavah omogočil nočno akumulacijo vode Dravskim elektrarnam za dnevno (dražjo) proizvodnjo elektrike. Da je dobiček nekaj nižji od predlanskega novi direktor pojasnjuje z večjimi obveznostmi družbe do lokalnih skupnostih.

Da ne bo pomote, ne gre za povečano družbeno odgovornost družbe, le občine so zaradi degradacije okolja na območjih elektrarn deležne višjih prispevkov. V Dravskih elektrarnah so obnovili, prenovili in optimalizirali domala vse svoje proizvodnje zmogljivosti. Poteka le še prenova elektrarne Zlatoličje, ki bo veljala 63 milijonov evrov, končali pa naj bi jo predvidoma čez dve leti. Po končani rekonstrukciji Zlatoličja se bo proizvodnja električne energije v družbi Dravske elektrarne povečala za 5 odstotkov.

Pripravljajo se tudi na gradnjo črpalne hidroelektrarne na območju Kozjaka na Dravi in na daljnovodno povezavo te elektrarne z razdelilno transformatorsko postajo Maribor, ki se je znašla tudi na seznamu nacionalne resolucije razvojnih projektov slovenske vlade do leta 2023. V začetku leta so pripravili nabor vseh študij, ki bodo pomenile celovit pregled ekološkega stanja reke Mure in hkrati dale odgovor o smiselnosti energetske izrabe njenega vodnega potenciala. V družbi sicer upajo, da bodo študije izvedli s čim širšo podporo in razumevanjem prebivalcev Pomurja, zato projekt poteka po načelu malih korakov.

Čeprav v Dravskih elektrarnah venomer navajajo, da imajo sosedje v Avstriji na Muri kar 30 elektrarn in da lokalna območja v njihovi bližini izkoriščajo priložnosti za razvoj na različnih področjih, nič kaj radi ne slišijo, da je Slovenija del toka Mura umestila v območje Nature 2000 zavoljo biotske raznovrstnosti, ki je prav tako lahko razvojna priložnost Prekmurja. Pri tem projektu bo še kako zanimiva usklajenost gospodarskega ministrstva z okoljskim. Slednji bi kot "varuh" območij Nature 2000 sicer moral že zdavnaj opredeliti varovalne režime na teh območjih, a jih očitno niti ne želi, saj se lahko sedaj vede sila pragmatično in s posegi v ta območja z infrastrukturnimi objekti prilagaja svoja merila potrebam drugih ministrstev ali strankarskim županskim kolegom v primeru "potreb" lokalnih skupnosti.

Da nismo daleč od sklepanj, da gre družbi konec koncev le za doseganje optimalnih finančnih učinkov, povedo tudi besede Damijana Koletnika na novinarski konferenci, ko je dejal: "Vsa naša prizadevanja druži skupen cilj maksimiranja dodane vrednosti za lastnika pri upravljanju z nacionalnim bogastvom. Ta se kaže v doslednosti pri kakovostnem in pravočasnem zagotavljanju električne energije iz obnovljivih virov na nacionalni ravni. Ker pa Dravske elektrarne Maribor hkrati predstavljajo tudi pomemben temelj gospodarskega razvoja okolij, v katerih delujejo, bo odgovornost naše družbe in vseh zaposlenih, ob vedno večjih obremenitvah zaradi liberalizacije energetskega trga, v prihodnje še toliko večja." Ne pozabimo, da je glavni lastnik še vedno država, katere edini cilj pri zagotavljanju javnih dobrin ne bi smel biti zgolj dobiček! I. L.

Vir:zurnal.org