Bi danes popil do dna
tisto flašo rdečega grozda,
pa saj jo bom, nič mi ne brani,
namočil misli v potok kraj gozda,
zamašil z glino odprtino v rani...
Popil iz ustnic rože rdeče,
roso v jutru še hladnem,
popil iz ustnic rože drhteče,
roso v jutru pomladnem...
Te vzamem, me vzameš
v objem gorenja nesmrtni,
saj verjamem, verjameš,
da niso načrti načrtni...
Pusti, ne misli o naju,
pusti, da sreča omami,
morda bova skupaj v Raju,
umrla ramo ob rami...
gabriel s |
Morda
Prispeval/a: Estella dne nedelja, 18. februar 2007 @ 09:14 CET
*Estella*
Morda
Prispeval/a: gabriel s dne nedelja, 18. februar 2007 @ 10:14 CET
Pozdrav! gabriel s
Morda
Prispeval/a: Žafran dne sreda, 21. februar 2007 @ 16:19 CET
Zadnja kitica je pa sploh pisana na mojo kožo:
Pusti, ne misli o naju,
pusti, da sreča omami,
morda bova skupaj v Raju,
umrla z ramo ob rami...
Ljubezen je raj in pekel! Ko te doleti, je krasno, potem pa...
Toliko pomislekov je zraven, kot so besede: če, ampak, toda, vendar, saj, pa.... !
Pa toliko ovir, ovinkov, razdalj... prostorskih in časovnih!
No, saj v raju se pa potem itak vidimo!
Morda pa že prej, na tem planetu, v kakšnem majhnem skritem zemeljskem raju!
Želim ti, da bi ga našel! Uživaj!
Lep pozdrav Žafran