|  Ledenik mogočni nesel skale,
Stresel jih po gozdu je kot šale,
Prišla mati je narava,
Dih življenja jim je dala.
Ko mogočne so ob drevju rasle,
So na njih se srne pasle,
Polne maha in grmovja,
Pade nanje žarek z obzorja.
Tudi takšna je, ki moti,
Izgleda, da živi v zmoti,
Saj iz nje je bor priplezal,
Moj pogled se nanj je zvezal.
Utrip življenja je mogočen,
Miren sem, čeprav to nočem,
In poslušam le tišino,
Zaprem oči, vidim mesečino.
In tedaj zaslišim zvoke,
V ozadju, v smeri roke.
Žuborenje mrzle vode,
V mislih vidim le labode.
Uzrem tolmun, Zeleno moder,
Ki je kot narave koder,
In se igrivo lesketa,
Napolni dušo, kreposti da.
In se opomnem, da sem v raju,
Resda v malo odročnem kraju.
Vendar zdi se drug planet,
Kjer sem sam in nenapet.
Potlej vrnem se v realnost,
Čas odšel je, ta banalnost.
In še enkrat se ozrem na njo,
Na izvir, na Kamniško Bistrico.
|
NE ZAMUDITE
Delček raja
Prispeval/a: Weirdness dne sreda, 7. februar 2007 @ 18:33 CET
Tale pesem je nastala iz inspiracije, ki sem jo dobil ob branju pesmi Sprehod v naravi, ki jo je napisala Lea7.
Tako da, Lea7, tale je le zate, da ti se malo bolje opisem moj košček raja...
Lep pozdrav, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...
Delček raja
Prispeval/a: Lea7 dne sreda, 7. februar 2007 @ 19:05 CET
Hvala, za tvoj delcek raja. Vsakic, ko mi bo hudo, vanj bom stopila, z naravo se stopila.
Resnicno najlepse darilo, ki bi ga lahko dal. Hvala.
Lep pozdrav!
Delček raja
Prispeval/a: danaja... dne sobota, 10. februar 2007 @ 02:36 CET
but - I konw your secret place…
-------------------------------------------------
Weirdness.
Že zadnjič me je ganilo, ko si pri Leinem Sprehodu v naravi omenil, da tu je zelo ljub – predel ob izviru Kamniške Bistrice. No, zdaj si pa še pesem napisal!
Tudi meni je ta prostor močno pri srcu.
Joj, že celo življenje!
Ko spustiš se tja z gora ali ko prikolesariš po ovinkasti vzpenjajoči se cesti… ko je v tebi vse polno samozadovoljstva in užitka ob uspehu, ko ti v žilah kri buči… se tam umiriš… in kot mah mehkoba ti sede v srce… čistost nedolžne lepote… in čas ustavi se…
Prekrasni balvani, ob katerih zaslutiš živost Zemlje, neprestano gibanje in spreminjanje površja…
In v tem stalnem toku sprememb so drevesa našla svoj trenutek ter iz semena pognala trdne korenine, zrasla v nebo - le navidezna trdnost… In mi smo našli svoj trenutek, se oprijemljemo teh vej, si hladimo potna čela z mrzlo vodo, ki zgleda, kot da bi stala, a teče naprej…
Tam začutiš, da si le trenutek v večnosti… pa hkrati začutiš svojo veličino…
Veličino, ker si del večnosti… veličino, ker - SI.
No, sem malo naložila, kaj? Ko pa tako lepe pesmi pišeš! Ko pa si izbiraš »moje« kotičke!
Kaj, Weirdness, bova še Leo zvabila pod Kamniške planine?
Mnogo navdihov ti želim
in užitkov v raju pod planinami,
Danaja
Delček raja
Prispeval/a: Weirdness dne sobota, 10. februar 2007 @ 12:51 CET
Danaja
Res poznaš moj skriti kotiček...
Veseli me, da še nekdo pozna takšen lep kraj, in da zahaja tja ter se prepušča naravi in njenemu toku. Upam, da se kdaj srečamo, vendar dvomim, da se bomo poznali, kaj?
Sicer pa, you never know... Mogoče naju pripelje nevidna energija skupaj tja gor, kjer bova užila ta delček raja in rekla kakšno ;)
Veliko užitkov še naprej v Kamniški Bistrici, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...