Pustila sem ti cvet,
s poljubom in močnim objemom.
Bil je ves moj svet,
ko je rdeče cvetel v veselje mojim bremenom.
Pustila sem ti roko celo,
in posebej njen prst vsak.
Da bi jo stisnil vsaj za slovo,
da bi jo stisnil ko pade mrak.
Solzo sem ti pustila,
in žalostni dotik.
Rada bi te le ljubila
imela s teboj vsaj stik.
Srce se je strlo,
se razumu uprlo.
In svetu zakričalo,
da se ne bo vdalo.
Rada bi te še krotila,
svoje veselje in srečo v tebi utopila.
Zravnala zemljo bi, če bi lahko te imela,
ukradla luni sijaj, zate le žarela.
Pustila sem ti sebe,
pa ceniti nisi znal.
Saj ne vem, če je prav,
srce še vedno hoče, hoče tebe. |