Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
četrtek, 1. februar 2007 @ 22:56 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
To noč sem bila na drugi strani.
Videla sem bolne metulje.
Stopila sem čez črto in vstopila
v prostor, naseljen z molkom
in poslikan s samoto.
Natočila se jim v čaše upanje
s peno hrepenenja
in metulje odžejala.
Potrosila sem drobce duha
in razdelila drobtinice kruha,
da jih bodo vstavili v svoja telesa
in naložili na svoja krila
barve pestičja poljskega cvetja.
Na drugi strani sem videla metulje
in slišala prošnje, ki imajo krila,
pobarvana s tolažbo.
Raztrosila sem seme po njivi.
Maj bo mesec cvetenja in vaš čas,
julij bo mesec žetve in nastopil
bo čas vašega počitka.
Slišala sem blag šum kril in videla.
da se na polju nekaj premika.
Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.
Metulji
Prispeval/a: Ajda dne
sobota, 3. februar 2007 @ 09:39 CET
Natočila se jim v čaše upanje
s peno hrepenenja
in metulje odžejala.
Tvojo pesem lahko prebiram kot utrinek misli, ko si se zagledala v onemoglega metulja ali pa je preprost klic prebuditi se in ne dopustiti umiranja naravi, ker ima se tako drobno bitje ali bilka pomembno vlogo pri ohranjanju vseh nas. Je pa res, kar si dobro napisala v tej kitici, da ostane dostikrat le pri misli... ce bi razpredala se naprej, bi bili ti krhki metulji mi in kako je bozajoca in srkajoca misel, ki jo nekdo izrece za nas...ja, Tatjana se veliko misli ob tej tvoji pesnitvi, odkrnila sem le drobec in morda malce pomesala v coctail in servirala..mislim pa, da ves , kaj sem spletla;)
lep dan,
ajda
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
sobota, 3. februar 2007 @ 21:03 CET
Pozdravljena Ajda,
napisala si zelo dober komentar oziroma misli na mojo pesem. Koliko besedne igre in atributov življenja nam lahko nudi poezija. Možnosti so zares neizčrpne, kajti iz vsake pesmi se lahko razvije zgodba ali celo knjiga. Pesem mora vsebovati sposodnost sintetiziranja in združevanja nasprotij. Bolni metulji, bolni ljudje - vendar se nekaj premika.
Sem utrujena, ker sem ravnokar končala kar naporno delo. Uredila sem pesniško zbirko za tisk. Bilo je veliko dela z vsebinskimi popravki in oblikovanjem ter vstavljanjem fotografij in računalniško nisem prav vešča, se lovim in trudim. Drugi teden gre knjiga k lektorici in nato se bo tiskala. Tako sem kljub svojim letom rodila še enega otroka.
Lep pozdrav in veliko ustvarjalnosti, saj pišeš zelo lepe pesmi.
Prispeval/a: Ajda dne
nedelja, 4. februar 2007 @ 09:01 CET
Tatjana, jaz sem otrocica ustvarila lani in vem kaksna je pot, da zazivi in seveda zelja, da ne ostane samo pri enem otrocicu;). Te bom pa malo "skregala" kje je zapisano, kdaj muza zacne razgrajati do te mere, da si zeli na plan oziveti pod prsti ustvarjalca misli in seveda zanesti to drhtenje med ljubitelje lepe besede. In prav je tako, da jo ne brigajo leta:).
In vem, da si clovek, ki si nekaj zastavi in ne odneha. Vcasih razmisljam, da bi ti malce tega "ukradla" zase in da bi vztrajala in ne klonila...
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
nedelja, 4. februar 2007 @ 21:53 CET
Draga Ajda,
ti čestitam, da si lansko leto rodila otročiča. Takšna mlada Sneguljčica kot si ti, bo postala zadovoljna, ko bo imela sedmega palčka. Sedem je tista srečna in čarobna številka, po kateri vsi hlepijo in si jo prizadevajo doseči. Jaz bi stavila na mojo svečenico in ljubimko - muzo Erato, da nas boš kmalu očarala z novim članom tvoje družinice. Imaš tenkočutne prstke za pisave.
Jaz pa, ki kar naprej brišem nahodnemu tigru nos in se mu dobrikam, da me ne bi ugriznil v roko iz obupa, ker prehaja že malce v leta, moram tigrovo nelagodje tudi spoštovati in v simbiozi z njim sem kar zadovoljna, saj me pusti pisati in pesniti in redko kdaj zarenči.
Na vsak način mojemu tigru sem kar všeč, saj pravi, da sem mlada in po duši koketna družabnica. Za moje pojme ni hujšega, kot je mlad človek po letih, ki vidi pred sabo svoje malce starejše prijatelje le v prisiljenih distorzijah in ekspresivnih grimasah z očmi, polnimi lastne lenobe in samopomilovanja. Skratka v letih vidi celično plazmo, ki je odslužila življenju. Jaz pa pravim, da tam kjer žarčita ustvarjalnost in ljubezen, žarči tudi mladost. Jaz se počutim še vedno enako stara, kot sem se počutila pri dvajsetih. Sprejela sem logiko, da se leta vrtijo nazaj in da se človek pomlajuje. Razvila sem takšen stroj, ki mi to omogoča.
Malo sem hotela biti duhovita, pa ne vem če mi je s svojim tigrom uspelo biti. Ha, ha, ha bi se nasmejal Gabrijel.
Prispeval/a: danaja... dne
ponedeljek, 5. februar 2007 @ 13:32 CET
Draga Tatjana,
čestitam ti… za dete, ki že gleda v svet, za tistega, ki se rojeva… pa za to:
» Jaz pa pravim, da tam kjer žarčita ustvarjalnost in ljubezen, žarči tudi mladost. Jaz se počutim še vedno enako stara, kot sem se počutila pri dvajsetih. Sprejela sem logiko, da se leta vrtijo nazaj in da se človek pomlajuje. Razvila sem takšen stroj, ki mi to omogoča.«
Ja, to je to!
Čuti se tvoja brezmejna energija, kar šprica okrog… Pa še nalezljivo je!
Čestitam! In hvala – za zgled.
Prispeval/a: Ajda dne
torek, 6. februar 2007 @ 18:56 CET
Tatjana, hvala za prisrcen komentar, sploh tisto o mladi Sneguljcici. Hehe, mlada po pisanju poezije, drugace pa, mlada po srcu in dusi in razigranih misli....
NE ZAMUDITE
To noč sem bila na drugi strani.
Metulji
Prispeval/a: Ajda dne sobota, 3. februar 2007 @ 09:39 CET
s peno hrepenenja
in metulje odžejala.
Tvojo pesem lahko prebiram kot utrinek misli, ko si se zagledala v onemoglega metulja ali pa je preprost klic prebuditi se in ne dopustiti umiranja naravi, ker ima se tako drobno bitje ali bilka pomembno vlogo pri ohranjanju vseh nas. Je pa res, kar si dobro napisala v tej kitici, da ostane dostikrat le pri misli... ce bi razpredala se naprej, bi bili ti krhki metulji mi in kako je bozajoca in srkajoca misel, ki jo nekdo izrece za nas...ja, Tatjana se veliko misli ob tej tvoji pesnitvi, odkrnila sem le drobec in morda malce pomesala v coctail in servirala..mislim pa, da ves , kaj sem spletla;)
lep dan,
ajda
Metulji
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 3. februar 2007 @ 21:03 CET
napisala si zelo dober komentar oziroma misli na mojo pesem. Koliko besedne igre in atributov življenja nam lahko nudi poezija. Možnosti so zares neizčrpne, kajti iz vsake pesmi se lahko razvije zgodba ali celo knjiga. Pesem mora vsebovati sposodnost sintetiziranja in združevanja nasprotij. Bolni metulji, bolni ljudje - vendar se nekaj premika.
Sem utrujena, ker sem ravnokar končala kar naporno delo. Uredila sem pesniško zbirko za tisk. Bilo je veliko dela z vsebinskimi popravki in oblikovanjem ter vstavljanjem fotografij in računalniško nisem prav vešča, se lovim in trudim. Drugi teden gre knjiga k lektorici in nato se bo tiskala. Tako sem kljub svojim letom rodila še enega otroka.
Lep pozdrav in veliko ustvarjalnosti, saj pišeš zelo lepe pesmi.
Tatjana
Metulji
Prispeval/a: Ajda dne nedelja, 4. februar 2007 @ 09:01 CET
In vem, da si clovek, ki si nekaj zastavi in ne odneha. Vcasih razmisljam, da bi ti malce tega "ukradla" zase in da bi vztrajala in ne klonila...
lep pozdrav,
ajda
Metulji
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 4. februar 2007 @ 21:53 CET
ti čestitam, da si lansko leto rodila otročiča. Takšna mlada Sneguljčica kot si ti, bo postala zadovoljna, ko bo imela sedmega palčka. Sedem je tista srečna in čarobna številka, po kateri vsi hlepijo in si jo prizadevajo doseči. Jaz bi stavila na mojo svečenico in ljubimko - muzo Erato, da nas boš kmalu očarala z novim članom tvoje družinice. Imaš tenkočutne prstke za pisave.
Jaz pa, ki kar naprej brišem nahodnemu tigru nos in se mu dobrikam, da me ne bi ugriznil v roko iz obupa, ker prehaja že malce v leta, moram tigrovo nelagodje tudi spoštovati in v simbiozi z njim sem kar zadovoljna, saj me pusti pisati in pesniti in redko kdaj zarenči.
Na vsak način mojemu tigru sem kar všeč, saj pravi, da sem mlada in po duši koketna družabnica. Za moje pojme ni hujšega, kot je mlad človek po letih, ki vidi pred sabo svoje malce starejše prijatelje le v prisiljenih distorzijah in ekspresivnih grimasah z očmi, polnimi lastne lenobe in samopomilovanja. Skratka v letih vidi celično plazmo, ki je odslužila življenju. Jaz pa pravim, da tam kjer žarčita ustvarjalnost in ljubezen, žarči tudi mladost. Jaz se počutim še vedno enako stara, kot sem se počutila pri dvajsetih. Sprejela sem logiko, da se leta vrtijo nazaj in da se človek pomlajuje. Razvila sem takšen stroj, ki mi to omogoča.
Malo sem hotela biti duhovita, pa ne vem če mi je s svojim tigrom uspelo biti. Ha, ha, ha bi se nasmejal Gabrijel.
Ajda, prisrčen pozdrav, čestitke in dobre želje
Tatjana
Metulji
Prispeval/a: danaja... dne ponedeljek, 5. februar 2007 @ 13:32 CET
čestitam ti… za dete, ki že gleda v svet, za tistega, ki se rojeva… pa za to:
» Jaz pa pravim, da tam kjer žarčita ustvarjalnost in ljubezen, žarči tudi mladost. Jaz se počutim še vedno enako stara, kot sem se počutila pri dvajsetih. Sprejela sem logiko, da se leta vrtijo nazaj in da se človek pomlajuje. Razvila sem takšen stroj, ki mi to omogoča.«
Ja, to je to!
Čuti se tvoja brezmejna energija, kar šprica okrog… Pa še nalezljivo je!
Čestitam! In hvala – za zgled.
S pozdravi,
Danaja
Metulji
Prispeval/a: Ajda dne torek, 6. februar 2007 @ 18:56 CET
lp, ajda