Kam trenutek bi poslala,
tisti dolgi, neskončni, boleči?
Da odjadral bi, se potopil,
da za vedno bi se izgubil.
Kako bi se skrila, zbežala,
pred odgovornostjo,
da bi kaj naredila?
Ne gre, predraga!
Beg ni rešitev!
Je le trenutna potešitev!
Počasi kot čolnič v mirnih vodah,
vstrajno kot ptice let v gorah.
Upanje, vero in mir vzemi s seboj,
v vsak dan posebej.
... in danes in jutri boš srečen s seboj.
|
Čolnič življenja
Prispeval/a: Lea7 dne nedelja, 28. januar 2007 @ 14:54 CET
Lepo si zastavila vprašanje in podala odgovor. Iz tega pa dobila eno lepo pesem.
Lep pozdrav