Globoko zazrt sem v tvoje oči,
Misli mi begajo, v glavi tišči,
Nate pomislim in vidim te zdaj,
Kako ti pogledaš lepo me nazaj.
Utapljam se zdaj v tej nori nasladi,
Da en sam pogled tako me privabi,
Da ta pogled znaš izvrstno izvesti,
Da tvoja očesa res znajo zavesti.
In nagnem se bliže, še k tebi pristopim,
Obliznem si ustnice in jih našobim,
Pritisnem ob tvoje jih, mehke in vroče,
Za ta poljub Zemlja se joče, ga hoče.
Zajame me tema in sploh me ni strah,
Počutim se, kot bi se ulegel na mah,
Čeprav vidim nič, se vse mi razkriva,
Svet čudovit in narava igriva.
Prestopil sem prag, ki ga svet ne pozna,
Občutek miline, duhá in blaga,
Dobrota, ljubezen, vrhovni merili,
Kjer vodijo te ljubezni pastirji.
Čeprav le trenutek in poljuba je konec,
Se zdi kot da trans večno je lovec.
Lovi te trenutke, ki tuji se zdijo,
V tem svetu, kjer vedno vsi le hitijo.
|
Trenutek
Prispeval/a: Lea7 dne nedelja, 28. januar 2007 @ 07:56 CET
Pesem mi je zelo, zelo všeč.
Lep pozdrav
Trenutek
Prispeval/a: Ljuba dne nedelja, 28. januar 2007 @ 08:35 CET
Strinjam se z Leo, dragi weirdness, čudovito si opisal trenutek blaženosti poljuba. Imaš tudi zelo pretanjen, prefinjen čut za ritem pesmi, in za rimo. Obvladaš poudarke, melodija same pesmi pa harmonično in skladno poteka.
A ker sem učiteljica, bi te opozorila na eno samo samcato drobčkeno majčkeno malenkost v verzu: Da tvoja očesa res znajo zavesti. Namreč, človek ima le dve očesi, če pa napišeš očesa, pa izgleda, kot da jih ima nešteto. Verz bi se lepše glasil: Da tvoji očesi res znata zavesti.
Upam, da nas boš še razveseljeval s tako lepimi pesmimi! Jaz sem ZA!
Prelepo nedeljo ti želim
Ljuba
Trenutek
Prispeval/a: Weirdness dne nedelja, 28. januar 2007 @ 13:47 CET
---
You don't know me, you don't know me at all...