Če v isti pesmi vse povem,
kako naj druge pisat grem?
Če je pomemben samo zven,
potem je zame vse zaman,
saj prav vsem všečno
pisati pač ne znam.
Je to že kariera,
da sprostim vsa mašila,
izpovedujoč to,
kar sem se do danes naučila?
Samo izjemnost je
dovolj dobra:
enkratna je,
se ne ponavlja.
Kot da prirejam si pravila
kar po svoje, kopičim
same lažne umotvore.
V meni zavore,
zaradi katerih
se moja pesem ne poje.
Čakam na odgovore.
Danijela Premzl
|