Čemu vsa ta opravičila?
S tremo mislim, da sem le opravila.
V svoje delo sem se zatopila
in napredek v njem odkrila.
V izpovedih sem dobila krila:
navadila sem se opazovati,
da potem v besede strnem svoja razmišljanja.
Tiho sem pero v roke vzela
in z novim poglavjem pričela.


Pisma moja so se zdaj razredčila,
iskanja brez cilja so se končala,
kar v sebi dragocenega začutim,
s papirjem podelim.
Nepoboljšljivi romantik po naravi
mnogokrat zasanjam se,
zamaknjena v svoj svet
razmišljam, česa nisem še povedala
in kako naj to storim.
Čas je, da končno odrastem
in postanem to, kar je mogoče.
Iščem svojo samopodobo,
ob tem doživljam katarzo
in spremljam življenjske zgodbe mnogih.

Ta pesem je znak življenja v meni,
sproščeno umirjenost izžareva in ugodje:
če bila bi mačka,
prav gotovo bi zapredla,
ko bi opazila,
da je koga moja pesem pritegnila.

Danijela Premzl