|  To je moralo boleti,
resnično morala si trpeti,
je prvo kar dobiš,
ko o bolečini spregovoriš.
Morda kakšna solza se spusti,
vsak po svoje dalje živi.
A ne ti,
ti pripravljena si ob meni stati,
delček svoje ljubezni mi dati,
me tolažiti in bodriti,
delček sebe mi podariti.
Res nosim bolečino,
ki ima močno korenino,
sama ne bom mogla je zavrečti,
pomagaj mi jo izvlečti.
|
NE ZAMUDITE
Moja bolečina
Prispeval/a: sonceživljenja dne ponedeljek, 15. januar 2007 @ 11:10 CET
v vodi naj se raztopi, ostanek v soncu naj se razblini,
centimeter po centimeter, vse do najtanjših korenin.
V vsakem slabem se skriva tudi nekaj dobrega. Močnejša kot je bolečina,
daljši je skok naprej, ko se umakne. Pripravljeni smo vleči poteze, ki jih sicer nikoli nebi,
odstrejo se nam zavese, ki se sicer nikoli nebi. Iz nas izginja napuh in razumevanje pridobi na novih dimenzijah.
Naj zasveti sonce!
Darinka
Moja bolečina
Prispeval/a: Lea7 dne ponedeljek, 15. januar 2007 @ 13:39 CET
Hvala za tvoj žarek.
Močnejša kot je bolečina, daljši je skok naprej, ko se umakne. Pripravljeni smo vleči poteze, ki jih sicer nikoli nebi, odstrejo se nam zavese, ki se sicer nikoli nebi. Iz nas izginja napuh in razumevanje pridobi na novih dimenzijah.
Točno tako se zgodi. Zato je dobro včasih zastati in nekomu pomagati, da naredi korak naprej. Bom razmislila še bolj podrobno o tvojih besedah in še dalje iskala poti, ki bodo puščale to mojo bolečino za sabo. Sem pa hvaležna, da nisem sama. Da imam ob sebi nekoga, ki mi vsakodnevno daje moči in mi ne dovoli obstati v senci bolečine.
Lep pozdrav
Moja bolečina
Prispeval/a: danaja... dne sreda, 17. januar 2007 @ 23:59 CET
Ali pišemo o ljubezni ali o bolečini!
Tako kličemo ljubezen, pa vendar njena spremljevalka je vedno tudi bolečina. In če se ogradimo od nje, se ogradimo tudi od ljubezni.
Nositi bolečino, ne da nas obvlada, ne da nas skruši; živeti z bolečino, ne da bi nas trpljenje zaradi nje strlo!
Bolečino res čutiš, trpljenje zaradi nje pa se začne v glavi. To je tisto, kar nam um naplete okoli bolečine.
In to nas ugonablja!
Bolečina sama pa nas pelje še v večjo globino ljubezni. Uči nas brezpogojno ljubiti... In potem jo Ljubezen prekrije.
Spoprijatlji se z bolečino, spoznaj nje globino, nje izvor v odtegnitvi neke ljubezni, poljubi jo...
naj te pelje v nežnost do sebe, v ljubezen.
S pozdravi,
Danaja
Moja bolečina
Prispeval/a: Lea7 dne petek, 19. januar 2007 @ 11:40 CET
Hvala za te tvoje besede. Dobro si povedala, da pravo trplenje povzročajo naše misli. Še zlasti, če so negativne. Prav je, če se ob teh bolečih trenutkih zamislimo, kaj nam pravzaprav bolečina govori. V takšnih trenutkih pa tudi spoznaš, kdo je tvoj pravi prijatelj.
Lep pozdrav